...žurka pri sončkih in sovicah...

Kolesa časa se hitro obračajo, kar še posebej opažajo vsi, ki delajo v vrtcih in šolah. 

Zelo sveži so še spomini na prve septembrske dni, ko so malčki prvič zakorakali v vrtec...

Prvi tedni so bili za marsikaterega otroka, tudi mojega vnuka in seveda tudi za  starše naporni. Stiske niso doživljali le otroci, tudi marsikdo od staršev novincev,  je na skrivaj potočil kakšno solzico ob jutranjem slovesu.

Otroci so večinoma hitro sprejeli tete vzgojiteljice za svoje druge mame, sploh tisti najmlajši, najbolj nebogljeni.  Solzic ob jutranjem ločevanju in tekom dneva je bilo iz tedna v teden manj, vse več pa je bilo veselih, nasmejanih in razigranih otroških obrazov. 

In danes ob zaključku so to vsi dokazali...

Sama sem se žurke udeležila kot babica  in sem jo popestrila z zgodbico, izdelovanjem morskih pošasti ter na koncu s poslikavo rokic in nogic.

Toda najprej smo se okrepčali...

 Ob zgodbici o kozici, ki je znala šteti do deset, smo se vsi preštevali in si zapomnili vseh deset živali, ki je nastopalo v zgodbici...

 Zatem smo si izrezali in zgibali strašno pošastne morske pse ...

 Vmes smo seveda glasno prepevali in zaplesali...
Z barvami za slikanje po telesu, smo si okrasili roke in noge s gusarji, sončki, mavrico, srčki in celotno poslikavo potresli s čarobnim prahom - raznobarvnimi bleščicami...

 Vzgojiteljica Suzana nas je presenetila z novim izgledom, še sanjalo se nam ni, da razmišlja o spremembi spola, skratka nekateri otroci so se od srca nasmejali, nekaterim pa ni bilo vseeno, kdo je ta stric z brki...

Bila je čisto prava žurka...

Sedaj pa izkoristim priliko, da se tem našim pridnim vzgojiteljicam od srca zahvalim in jim zaželim vesele, varne  ter zdrave počitniške dni.

" Če želiš planirati za pet let naprej, posadi riž.
Če želiš planirati za petdeset let naprej, posadi drevo.
Če želiš planirati za sto let naprej, vzgajaj otroke."
(Kitajski pregovor)