sreda, 27. maj 2015

...kaj se skriva v maku...

Srajca je že zdavnaj odslužila namenu, kravate pa se vsaj desetletje ni noben dotaknil, prilika dela priložnost, ki sem jo izkoristila in idejo, ki je nastala ponoči, obelodanila in vse skupaj na ogled postavila skupaj z makom, ki mi je že od nekdaj misteriozna rastlina...pa sem malo poguglala ...

 Mak – simbol smrti, sna, obilja in ljubezni   

Rdeči cvetovi poljskega maka nosijo podobo ljubezenskega ognja pa tudi prelite krvi. Cvet hitro uvene,  zato so mu pripisali minljivost ljubezni. Osmukani cvetovi pa opozorilo smrti.

V Egiptu je cvet veljal za zelo priljubljeno ljubezensko cvetlico. Šopek svežega maka ali glavico posušenega maka so zaljubljenci podarjali svojim izbrankam, hkrati pa so glavice maka posebej dajali tudi v krste mladih deklet. V antični Grčiji je cvet pripadal boginji plodnosti Demeteri. V elvezinskih misterijih, ki so posvečeni Demeteri, pa so izrabljali tudi njegove narkotične učinke. S pomočjo opijatov so udeleženci doživeli božansko očiščenje skozi navidezno smrt in prebujanje v novo življenje.
Mak je veljal tudi za čarovniško zel. Pripadal je troglavi čarovnoški boginji Hebati, kraljici noči, temnih sil in čarovništva. Pripadal pa je tudi Hipnosu (bog sna) in njegovemu sinu Morfeju (bogu sanj). Polja pred Hipnosovo palačo, ki naj bi stala pred vrati podzemlja, naj bi bila prekrita s cvetočim makom. Stari Grki so darovali vence makovega cvetja, da bi si zagotovili miren spanec in lepe sanje.
V stari Grčiji naj bi za izvršitev smrtne kazni uporabljali zvarek iz maka in trobelike. Napoj je obsojenca najprej potopil v predsmrtni spanec, kasneje pa povzročil smrt.
Kot roža ljubezni pa mak pripada boginji Afroditi. Mak je nastal iz Afroditinih solz. Zrasel je z željo, da bi užaloščeni boginji prinesel ‘blagodejno pozabo gorja’ (mit o Adonisovi smrti). Mak izpolni Afroditina pričakovanja: pozaba je bila tako močna, da se je boginja z veseljem vdajala novim ljubezenskim dogodivščinam.
mak 2 200513
Mak je v srednjevški kulturi atribut Nevednosti (Ignorantia) in Neumnosti (Stultitia), saj so čezmerni spanec povezovali ravno s tema dvema grehoma. Najbrž so poznali učinek opija, saj so otrokom in dojenčkom kuhali makov čaj, da bi več spali.
Večina krščanske simbolike te prelepe rastline pa je povsem drugačna. Zaradi podobe križa, ki ga oblikujejo spodnji venčni listi je mak za kristjana simbol prave vere. Predstavlja Kristusa in njegov pasijon. Barva cveta spominja na svežo kri.
Cvet maka ima tudi simbolni pomen v motivu evharistije. Simbolika izvira iz evokativne podobe žitnega polja. Rdeči makovi cvetovi med klasjem predstavljajo Kristusovo kri, Kristusovo telo predstavlja žito, skupaj predstavljata misterij evharistije.
Mak je ena od starih v zdravilstvu uporabnih rastlin. Uporabljali so ga Egipčani, v Grčiji ga je poznal že Hipokrat. Evropa mora biti za mak hvaležna zdravniku Paracelususu.
Najdba makovih glavic v mostiščih Bodenskega jezera je dokaz, da so v Evropi mak sadili že dolgo pred našim štetetjem. Kljub blagodejnim učinkom vrtnega maka iz katerega pridobivajo opij, pa je po drugi strani tudi groznejši učinek takrat, kadar ga človek uporablja za omamljanje. Zelo nevarno je uporabljati makov sok, seme in makov sirup kot uspavalno sredstvo za pomirjanje otrok, kar ponekod še vedno počnejo. To povzroča škodo tako telesnemu kot tudi duševnemu razvoju otroka.

Opij iz maka pridobivajo tako, da zarežejo nezrele makove glavice. Skozi zareze se izloča mlečni sok, ki vsebuje alkoloide opija. Najvažnejši je morfin. V zdravilstvu pa se uporablja še kodein in papaverin. Kodein se uporablja kot blažilno sredstvo pri draženju na kašelj, papaverin pa kot zdravilo, ki zmanjšuje krče.
Kot droga opij ne deluje na vsakega človeka enako. Pri ljudeh z bližnjega in daljnega vzhoda prihaja pri kajenju ali drugačnem uživanju do erotičnih sanj. Pri belcih pa ponavadi prihaja do povečanja samozavesti v obliki ugodja, ki ga težko opišemo. Izgine tesnoba, strah. Zato najbrž mnogim pacientom pred operacijo dajejo morfij.

Mak se uporablja tudi v kulinariki. Kdo ne pozna makove potice in drugih dobrot z makovim nadevom? Uporabno pa je tudi olje. V poljskem maku opija ni, je pa nek drugi alkoloid, ki ne deluje omamljajoče.

nedelja, 24. maj 2015

...etui za tablico...

...za prvo je bil edini pogoj, da ima ročaje...ker pa je namenjen prvošolčku, je dodan robotek...

Pri drugi je bila obvezna sovica in zadrga...seveda pa sta obe obloženi...


...toaletka iz filca...

...potiskani filc mi je že od kar sem se srečala z njim zelo všeč, vendar se še vedno sprašujem o njegovi uporabnosti na daljše obdobje...tako sem se tokrat prvič odločila, da ga testiram, kot samostojni izdelek, saj sem dosedaj uporabljala le določene dele kot aplikacije...tole toaletko sem naredila iz pred časom kupljenega, uporabljenega tudi v  delavnici, ko smo z njim okrasili pomladanski okvir.




sobota, 23. maj 2015

Marra, dobrodošla...

Zavoljo ljubezni si se rodil, otrok moj.
Najbolj zaželen - zavoljo velikega pričakovanja.
Najboljši - zavoljo velikih želja.
Najlepši - zavoljo velike ljubezni.

Neža Maurer 








četrtek, 21. maj 2015

...poročna...

Nekaj je v zraku.
Lepega. Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.
Čuti se. Sluti se.
Kot dih in drget.
Kot šum in šepet
v slednji minuti.
Nekaj je v zraku.
Kar odseva v očeh,
kar odmeva v ljudeh
na vsakem koraku.
Je to za pesem
skrivnostni navdih?
Ali ljubezen?
Njen dih in vzdih?
(Tone Pavček)




ponedeljek, 18. maj 2015

...Rododendron...

Ime Rhododendron je grškega izvora in pomeni : rhodon – roža, dendron – drevo, torej drevesasta roža. Ta naziv so že stari Grki dali oleandrom. Te lepe rastline pokažejo svoje čare v maju in juniju, ko res izstopajo v vrtu s svojo barvo in razkošnimi cvetovi.
Rododendroni najbolje uspevajo v polsenci in v kislih tleh.



 Glede na to so rododendroni našli svojo drugo domovino zlasti na zahodnih obalah Anglije, Irske, Škotske in Evrope, kjer obilne padavine izperejo apnenec, ki je tem rastlinam najbolj nevaren.
  Orjaški rododendron (Rh. giganteum) zraste do 30 m v višino, snežni rododendron (Rh. nivale) pa je pritlehne, plazeče rasti. Najdemo ga do 6000 metrov visoko v gorah, kjer je najmanj osem mesecev na leto pokrit s snegom in ledom.
 Našega sem enostavno morala poslikati, ker so cvetovi res čudoviti.
Čudovite so bile tudi čestitke, ki smo jih izdelovali pod Marininim budnim očesom iz Mavelu.com...Lotila sem se izdelave podobne, da ne pozabim postopka...


...Sveta Birma...

Zakrament svete birme bi lahko imenovali »krščanska polnoletnost«. Zaključuje zakramente uvajanja v krščanstvo, kar pomeni, da je krščenec z zakramentov svete birme v polnosti vključen v lokalno župnijsko skupnost in da je pripravljen odgovorno živeti krščansko življenje. Ko otrok doseže telesno in čustveno zrelost, se zanj začenja novo obdobje življenja. Prihaja iz otroštva v odraslost in zato posebej potrebuje veliko milosti in blagoslova, da bo postal in ostal odgovoren ter uspešen odrasel človek in kristjan.
Tebi Filip vse čestitke ob prejetju tega pomembnega zakramenta.



...Silvi vse najboljše ob Abrahamu...

Prej ko slej nas obišče in Silvi se je že najavil na obisk...

 Pa še nekaj o akaciji, ki je vidna v ozadju...Akacija, tudi trnovo drevo zraste do višine 30 – 40 m, premer debla do 80 cm. Posamezna drevesa pa zrastejo tudi do zavidljivih 52 m višine in premera debla do 150 cm. Drevo akacije doseže starost do 250 let. Samoraslo drevo izvira iz Severne Amerike in se je zaraslo povsod po svetu. Drevo je trdoživo in se hitro širi. 

 Za kristjane je simbol Kristusovega trpljenja.
Če je med rožami simbol ljubezni vrtnica, bi bila to med drevesi akacija. Ljubezen, ki ne pozna meja, ki ve, da je za njen obstoj potreben tudi trn. Trn, ne kot trpljenje, ampak kot transformacijsko orodje. Tisti, ki je zaradi akacijinega vonja sposoben preseči par trnov v peti, kaže resnični pogum.

Akacija je nežna in romantična, a hkrati bojevniška. Je drevo, ki v sebi združuje moški in ženski princip. Kadar hlepite po notranjem ravnovesju, pojdite pod akacijo.

Iz cvetov pa so nam babice  pekle trnove krape.
Pripravljala jih je tudi moja mama.
Količina testa je odvisna od tega,  koliko jih želite pripraviti.
Testo mora biti gosto, ker drugače odteče preveč mase in ostanejo bolj cvetovi.
Če pa je masa pregosta, pa niso dovolj rahli -penasti..
Na isti način se cvre tudi bezgovo cvetje, vendar imajo krapi izrazitejši okus.
Sedaj akacija polno cveti, ponekod že odcveta,zato vam prilagam tudi recept.Potrebujemo:
-belo gladko moka, nekje 10 dag na osebo,
-1/2 jajca na osebo,
-mleko ( 0,5 dl na osebo),
-vanilijev sladkor,
-sladkor v prahu,
-  1 - 2 žlici ruma,
-akacijevi cvetovi ali bezgovi (vsaj 4 na osebo)
-olje za cvrenje
-sol po okusu


Najprej stepemo cela jajca, da lepo narastejo , dolijemo mleko, rum, ter vanilijev sladkor ter vmešamo gladko moko in malo soli. Masa mora biti gosta, malo bolj kot za praženec.
Segrejemo olje kot za krofe.
Nato v to maso pomakamo cvetove, jih dvignemo iz mase in za sekundo ali dve "odcedimo". 
Te potem polagamo v vroče olje in ocvremo do svetlo rjave barve - kot krofe. Ko so zapečeni na eni strani jih je potrebno obrniti.
Pri količini je potrebno paziti, ker se volumen zelo poveča.
 Pečene polagamo na papirnate serviete, da se odcedijo in še tople potresemo s sladkorjem ter ponudimo kot sladico.
Pa še nekaj o bezgu, ki je še bolj uporaben...
 Je sveta čarovniška rastlina, ki kaže pot skozi labirint, ki po zaviti spirali pelje navznoter, do mesta, kjer rojstvo in smrt postaneta eno.

Bezgov grm najdemo vedno v bližini človeka in njegovega bivališča, danes tako kakor pred tisoč leti. 
Stari Grki so iz bezgovega lesa izdelovali harfe, ki so s sladkim zvokom očarale celo muze. 
In če je kdo od starih Germanov želel videti kraljico vil, se je moral v kresni noči usesti pod bezgov grm in igrati na flavto, izrezljano iz bezgove veje.
V krščanski dobi je ob bezgovem grmu primerno mesto za križ ali znamenje. Še danes najdemo veliko poljskih znamenj v senci bezgovega grma. 

Bezgov grm je nizek, a trdovraten. Lahko ga izkopljemo, uničiti pa ga ne moremo. 
Bezeg je najpomembnejša domača zdravilna rastlina. 
Bezgov les je zdravilo proti zobobolu. Če ga žvečiš na veliki petek, te vse leto ne bo bolel zob!
Bezeg po ljudski zdravi pameti pomaga tudi pri ljubezni. Kajti, če ga dekle potrese na kresni večer in trikrat lepo zaprosi: Bezeg, bezga, daj moža!, ji ga čez leto dni gotovo priskrbi.
 


LISTJE, LUBJE, CVETOVI IN BEZGOVE JAGODE ZA DOMAČO LEKARNO
Za sušenje cvetov, listov in jagod obstaja seveda tudi pravilni čas glede na lunino fazo. Izkušnje so pokazale, da se upravičeno ravnamo po stari tradiciji: v času polne lune do mlaja se vsi deli rastline hitreje sušijo in jih tako plesen ne ogroža. To pa zato, ker se v tem času voda spušča po rastlini navzdol. Kar v času rastoče lune raste, v času pojemajoče lune upada. To se ujema tudi z nabiranjem in sušenjem: če naberemo cvetove, liste in jagode na dan polne lune, jih ujamemo na višku njihove sočnosti.

Bezgovo listje uspešno uporabljamo za pospešeno izločanje seča in znoja, pri revmatičnih obolenjih in v naravni kozmetiki. Listje moramo čimprej posušiti. Drugače kakor cvetove lahko liste sušimo na soncu.  Cele liste raztrosimo v tanko plast na ravni podlagi, tako da dobi vsak list dovolj zraka in se na soncu hitro posuši. Listje je popolnoma suho, ko šumi, če ga stisnemo in se med prsti zdrobi. Nato ga spravimo v platneno vrečko, ki jo obesimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če takega prostora nimamo ali ni zanesljivo suh, je bolje, da spravimo posušeno listje v nepredušno zaprte doze ali temne kozarce s pokrovom.
Bezgovo skorjo uporabljamo kot preizkušeno domače zdravilo proti akutni nevralgiji, artritisu, revmatizmu in v čajnih mešanicah proti vodenici in zaprtju. Tudi v čajih za čiščenje krvi je pogosto bezgova skorja. Uporabljamo svežo, zeleno skorjo, ki jo spomladi previdno luščimo z vejic. Najboljši čas za to jo, ko začno na bezgovem grmu popki zelenet in brsteti. 

Bezgovo cvetje očara z aromatičnim vonjem. Toda kot vse, kar je očarljivo, je tudi bezgov vonj kratkotrajen, če ne ravnamo z njim skrbno in strokovno.
Cvetovi morajo biti v polnem cvetenju, ne smejo pa že rjaveti. Na višku cvetenja je vsebnost aromatičnih snovi in učinkovin največja.
Bezgovo cvetje nabiramo samo pri lepem vremenu, pozno dopoldne in vsakokrat tista socvetja, ki jih sonce polno ožarja. 
Recept za bezgov sok:
-30 bezgovih cvetov,
-3 litri vode
-3 kg sladkorja
- 6 dag citronske kisline
- nekaj limon

Priprava bezgovega sirupa:
Vodo zavreš in ko se ohladi, namočiš v njo cvetove in narezane limone. Pustiš stati 24 ur. Potem precediš, daš noter sladkor in citronko, ter toliko časa mešaš, da se stopi. Sirup nato preliješ v steklenice in počakaš kakšen teden da se malo uleži.


Sok iz bezgovih jagod je posebno okusna pijača, predvsem pa učinkovito zdravilo v času zimske gripe . Hladno stiskan ali iz sokovnika je najbolj bogat z učinkovinami. Za oba načina stiskanja pa moramo izključno uporabiti samo zelo zrele, črne jagode. Če so  še rdeče ali celo zelene jagode, jih moramo odstraniti. Nezrele jagode vsebujejo samburginin, ki pri večini ljudi povzroča hudo drisko.
Ker s segrevanjem uničimo samburginin in se tako znebimo njegovega neugodnega učinka, je to najboljši način priprave soka. Jagode zavremo ali vsaj na kratko segrejemo. Bezgov sok ima zelo močen okus: kadar ga pijemo, ga zato razredčimo z vodo v razmerju 1:5 do 1:7.
4 l vode
4 kg sladkorja
60 dag bezgovih jagod (lahko tudi več)
6 paketov citronke
1 ekstrakt (malina,jagoda, višnja)


Operemo bezgove jagode, jih malo zmečkamo in namočimo v štirih litrih vode. Vse skupaj naj stoji 24 ur.
Naslednji dan jih precedimo in kuhamo skupaj s sladkorjem od 30 do 60 minut. Čas kuhanja je pomemben za gostoto sirupa.
V ohlajen sirup dodamo citronko in ekstrakt, premešamo in nalijemo v steklenice.

 

sobota, 16. maj 2015

...nedeljska roža...





...birma in jasmin...

 Danes pozira ob čestitki za birmo grm, imenovan nepravi jasmin...to pa zato, ker sem malo poguglala in odkrila en kup zanimivosti in ker je pač birma nekako belo nedolžna , se mi zdi primerno ozadje, obenem pa  zelo uživam v vonju, ko grem do njega...prav zato ga rada izberem za model...


Če je vrtnica kraljica lepih vonjav, potem je jasmin njihov kralj, tako vsaj pravijo izdelovalci parfumov.
Pri Slovencih se je ime jasmin že davno udomačilo za grmovnico z belim cvetjem, ki se sicer imenuje skobotovec ali nepravi jasmin. Morda je tej zamenjavi botroval opojni vonj, ki ga razširja cvetoči skobotovec in ki nekoliko spominja na zares prijeten jasminov vonj. Skobotovci so se v začetku tega stoletja hitro razširili po slovenskih vrtovih , jasmini pa so v severnejših krajih še danes velika redkost. Največ prav zaradi tega, ker pozimi niso odporni proti mrazu.
 Pravi jasmin v Franciji, Italiji, Egiptu, Maroku in Turčiji raste v nasadih in iz njega pridobivajo dišeče olje. Cvetove nabirajo ročno zvečer in ponoči, ko je njihov vonj najmočnejši. Najspretnejši obiralci v enem dnevu naberejo 15.000 cvetov, potrebna pa je kar tona cvetov, da iz njih pridobijo kilogram vonjave esence. Cena jasminovega dišavnega olja je astronomska, vendar kupcev zanj ne manjka. Pravijo, da imajo vsi najdražji parfumi v sebi vsaj kanec jasminovega dišečega olja.
   Čarobni učinki jasminovega vonja
Kitajci, Indijci in Arabci so imeli jasminovo dišeče olje za zdravilo. Z njim so zdravili potrtost, tesnobo in celo poporodno depresijo. Sprošča in poudarja občutek gotovosti, spodbuja optimizem in evforijo. Obnovi življenjsko energijo in zbudi željo po strastnih poljubih in ljubezenskih pustolovščinah. Blaži kašelj, pomaga pri vnetem grlu in hripavosti. Pri porodu ojača popadke in hkrati blaži bolečine.   

Pravih jasminov ne smemo zamenjevati s skobotovcem ali nepravim jasminom (Philadelphus coronarius), čeprav ga večina ljudi imenuje kar jasmin. Nepravi jasmin raste kot visok grm in je pogosta, malce staromodna grmovnica. Z jasmini ni v pravem, botaničnem sorodstvu. Razen morda po vonju, s katerim osladi pomlad. Je skromna rastlina, ki nam na vrtu ne povzroča pretiranih skrbi. Grmičasto razraslih rastlin ni treba obrezovati, drugače pa je, če skobotovec zasadimo kot živo mejo, kjer se ob rednem obrezovanju zgosti v neprehodno, lepo obraslo živico. Vse sorte cvetijo belo. Je popolnoma prezimno trdna grmovnica, ki je ni treba dodatno zaščititi pred mrazom. Spomladi odstranimo le polomljene in posušene veje. 
 
Zanimivosti: 
Listi in cvetovi vsebujejo saponine, ki so neke vrste čistilno sredstvo podobno milu. Liste lahko podrgnemo v dlaneh ali pa jih zdrobimo in zmešamo z vodo, preden jih uporabimo za umivanje rok ali pranje perila. Tako dobimo blago milo, ki odstranjuje umazanijo, obenem pa ohranja naravno maščobo na rokah ali telesu. Zelo slabo odstranjuje olje in maščobe.

...delavnica z Marino...

Spet smo se dobile ustvarjalke iz Maribora in okolice in z Marino iz Mavelu.com ustvarile tri čudovite "shaker" voščilnice...



 In naj izdelke na ogled postavim med prve cvetove sivke...


 ...razlika v barvi...zunanja in notranja svetloba...na drugi fotografiji se tudi lepše vidi, da smo uporabili kar tri vrste bleščic...
 ...tukaj smo uporabili pavs papir...

četrtek, 14. maj 2015

...škatla za majhne spomine...

Vse spominke, ki so jih otroci dobijo ob rojstvu (zapestnice in vse ostalo iz porodnišnice),  krstu, ćestitke ob prvih rojstnih dnevih, čestitke iz vrtca, risbice je potrebno nekje shraniti...Tale škatlica je namenjena punčki, ki šele misli privekati na svet...