...svečnik iz cementa....

...pred božičem sem za novoletno dekoracijo kupila dve plastični bunki in ker do  realizacije projekta pred božičem niti po novoletnih praznikih, ni prišlo, sta mi se kar naprej motali pod rokami in bili v napoto...
...v čisto drugi nalogi pa sta odlično opravili svojo poslanstvo ...
...da je notranja bunka dobila na teži in naredila vdoblino v cement- gips, sem v notranjost nasipala sol .

 Cement se je za spoznanje prepočasi sušil, vsaj zame, zato sem z njim naredila le svečnik ,  za dom  netresku (uhnjakom - tako mu pravimo pri nas, ker pomaga pri bolečih ušesih) pa sem izbrala raje modelirno maso in bila z učinkom še bolj zadovoljna. Pri cementu sem bunke pred ulivanjem namazala z vazelinom, pri gipsu pa sem le to izpustila, pa se je vseeno srečno končalo. Polakirala sem ju, namazala z medijem za zlate lističe, čez čas se poigrala z zlatimi lističi, tudi veter se je poigral z njimi  in mi enega odpihnil, zato sem ustvarjanje preselila v notranje prostore in dokončala delo...

 Še kar enega sem se lotila, da bo delal družbo netresku na terasi...na terasi itak ne moram imeti drugega dekorja ob vsem vetru, ki se zadnje čase poigrava z vsem , kar mu je na poti...

 Pa še nekaj  o netresku.
Navadni netresk (Sempervivum tectorum) je pritlična rastlina, ki jo najdemo v skalnih razpokah po večjem delu Slovenije. Spada v skupino tolstičevk . Ljudska imena rastline so ušesnik, uhec, uhlek.

Netresk je bil nekoč simbol živahnosti in delavnosti. Beseda sempervivum pomeni tistega, ki je vedno živ in izhaja iz latinščine. Ime je dobil po tem, da ostaja netresk vse leto zelen.

Stari mit pripoveduje o tem, da je Jupiter, vrhovni rimski bog, ljudem podaril netresk, da bi jih obvaroval pred bliskanjem, grmenjem in zlimi uroki. Karel Veliki je kasneje ukazal, da mora biti netresk posajen na vsaki strehi, kar se je na nekaterih slamnatih strehah ohranilo še vse do 20. stoletja.

Netresk uspeva od konca pomladi do zgodnje jeseni. Njegova značilnost so mesnati listi, ki so razporejeni v srebrnkaste ali rdeče rjavkaste rozete. Zraste med 15 in 60 cm in cveti junija in julija. Cvetovi so zvezdaste oblike in roza oziroma rožnate barve. Ko rastlina odcveti, odmre, pri tem pa požene številne nove hčerinske rastline, ki jih lahko odlomimo in na novo posadimo. Netreski pa se razraščajo tudi kar sami. Odlično uspevajo tudi na vročem soncu in v suši, prav zaradi tega pa so preživeli tudi, če so bili posajeni na strehi.

Netresk je užitna rastlina, njegovi mladi mesnati listi so izvrsten dodatek zelenim solatam, iz njih pa lahko iztisnemo tudi sok in pripravimo osvežujoč napitek. Netresk se uporablja podobno kot aloe vera, le da je njegov učinek nekoliko šibkejši. Deluje adstringentno (napne in zmehča kožo), zato sok rastline pomaga pri opeklinah, pikih žuželk, ranah, bradavicah in pri odmaščevanju ušesne votline. Na težavna mesta lahko položimo tudi razpolovljene liste ali pa si pripravimo mazilo. Notranja uporaba netreska je učinke pokazala pri težavah s kožo in pri hemeroidih. Vendar je pri tem potrebno biti previden, ker deluje tudi kot emetik (povzroča bruhanje) in purgativ (sredstvo za čiščenje). S sokom, zmešanim z medom, si lahko namažemo in zdravimo ranice in razjede v ustih. Imena uhlek, ušesnik ali uhec je netresk dobil zato, ker naj bi pomagal pri vnetjih srednjega ušesa. Par kapljic soka kar iz listov iztisnemo v vnet sluhovod.

Ali ste vedeli...

• da pravijo naravnemu netresku tudi naravni strelovod? Na strehah hiš naj bi namreč varoval pred nevihtami, udarom strele in ognjem ter prinašal srečo.