sobota, 07. maj 2016

...slackline...

Slacklining ali hoja po gurtni je  športna disciplina, ki učinkovito združuje aktivno preživljanje prostega časa, ohranjanje in pridobivanje kondicije, izboljševanje ravnotežja, sproščanje in neskončno zabavo.

Že kakšno leto sem iskala priliko , da bi  poskusila, , kako težko je loviti ravnotežje na tej gurtni in danes na rojstnem dnevu, sem s pomočjo nečakinje naredila nekaj korakov in skokov ...

To si bom omislila doma, če ne za druga, da lovim ravnotežje...
...bo treba pobrskat po internetu, za kakšno ugodno ponudbo.



KAJ DEJANSKO SLACKLINE JE?

Slackline (pogovorno ga poimenujemo tudi gurtna) je ploščata najlonska vrv, ki je vpeta med dve močni oporni točki (običajno med dve drevesi nekje na višini pol metra nad tlemi) po kateri lahko hodimo. Za razliko od navadne vrvi, ki je toga, je slackline bolj elastičen in deluje kot dolg in ozek trampolin. Na samem začetku skušamo na slacklinu obdržati ravnotežje, s časoma pa skušamo prehoditi celotno dolžino ali celo narediti kakšno zahtevnejšo vajo. Slackline lahko napnemo nad zemljo, na višini ali nad vodo, na njem pa lahko hodimo, skačemo, izvajamo trike, izvajamo jogo itd.

ZAKAJ JE HOJA PO SLACKLINU TAKO DOBRA? 

Ker ima tako veliko pozitivnih učinkov, da je težko verjeti, da je nekaj tako koristnega obenem tudi tako zabavno.
Krepi globoke notranje mišice in mišice na nogah, saj je telo med hojo vseskozi napeto. Izboljšuje ravnotežje in koordinacijo. Sprošča in krepi koncentracijo, saj zahteva osredotočenost, ki je podlaga vsake meditacije. Slacklinanje tudi posvečuje motivacijo, saj za vsakim korakom pride nova želja po napredovanju, po koraku več. Pripomore k hitrejšemu okrevanju po poškodbah sklepov, predvsem gležnjev, kolen in kolkov. In nazadnje, pa ne najmanj pomembno, vse to je povezano z veliko zabave in smeha v prijetni družbi na prostem.
🙂
 Dragi Rihard, pravijo, da se življenje začne pri štiridesetih – ampak takrat se začnejo tudi bolečine v križu, pešanje vida, revma in čudne navade, vsako stvar povemo istemu človeku po trikrat.
In ne samo to! Najprej začneš pozabljati imena, nato obraze, potem si pozabiš zapeti šlic in na koncu ga pozabiš odpret.
Začneš ugašati luč iz varčnosti in ne iz romantike.
Da si “star”, veš po tem, da te vse boli, če te pa kaj ne boli, je pa zagotovo že odmrlo.
  Tolaži se z mislijo, da čas zaceli vse rane – z gubami!

Skrbi zaradi gub, ti delajo sive lase.
Tvojih štirideset – to je starost za mlade. Vse pogosteje stavke začenjaš z " ko smo bili mladi."
Na poprej ravnih tleh,  se na lepem pojavljajo klanci in zadihanost. Ampak...


Naj te življenje prevzema, uživaj v trenutkih. Shrani jih. Vsakega posebej.
Za danes in za jutri.

Verjemi govorim iz lastnih izkušenj, razen o zapiranju in odpiranju šlica... 



Ni komentarjev:

Objavite komentar