... likovna kolonija na gradu Cmurek drugič...

...kot vedno smo se najprej dobili v Bar-kavarni Trate,

 ki je v neposredni bližini gradu, pravzaprav je tik pod gradom in včeraj sem bila malo raziskovalna in šla peš do gradu  po stari gozdni poti navbreg...

 ...pot je  bolj ali manj  zarasla s podrastjem, je pa mogoče, da nisem ubrala prave bližnjice...
... tudi kakšna kopriva me je oplazila,  toda se je splačalo, že zaradi izkupička polžjih hišic...

...se mi zdi , da je pod gradom pravo polžje pokopališče...
...prav pridejo, ko mi poidejo ideje in če jih dovolj dolgo opazujem, prav gotovo ne ostanem križem rok...
...moram povedati, da že,  ko sem jih pobirala, so se ideje kar iskrile , haha...na eni od delavnic , jih zagotovo pobarvamo ali obdelamo s servietno tehniko...
Vnuku sem, preden je odšel na morje, zabičala, da mi prinese lepe kamenčke in školjke in res mi je podaril  košček morskih doživetij...

 ...in ko sem gledala ta preprosti kozarček za vlaganje, sem se zamislila, kako neprecenljiva je njegova vsebina. In takrat sem pomislila, le kaj bi lahko mi zapakirali v ta kozarček, da bi predstavili naše okolje. No,  morda pa kakšna polžja hišica pride prav pri izpolnitvi ideje...
...čisto nonšalantno sem se lotila platna, prinesla sem si milne mehurčke za inspiracijo in kot pripomoček ustvarjanja.

 Ker sem v koloniji čisto ljubiteljsko , se ne obremenjujem, če barve niso kot bi morale biti, pač pa da res maksimalno uživam in kaj je lepšega, kot možgani na off in čivava na straži, haha...

 Medtem, ko se je platno sušilo , so se zbrali oblaki in hitro sem še izkoristila čas za ogled okolice...

... posebej fascionirala me je stara lipa...

 ...razgled na avstrijski Cmurek...

...vmes sem dokončala včerajšnje platno ...

In katera mi je ljubša?