ponedeljek, 10. februar 2020

...vabila za 30...





...nekaj za lep dan...


...lušten kompletek...




...toaletka s pika poko...




...toaletka kjer domujejo zadrge...



...pravljična toaletka...


...sovice...


...hišica...


...muca copatarica...

Zvečer, ko otroci ležejo spat in ne pospravijo svojih copat, njihove mame tuhtajo, kaj narediti, da bi bilo naslednji večer enkrat drugače in da bi svoje ljube otročičke končno naučile redoljubnosti. In ko se otroci zjutraj zbudijo in ugotovijo, da copat ni, si mame izmislijo Muco Copatarico, ki nerednim otrokom odnese copatke. Ko otroke zazebe v njihove male nožice, hitro na lastni koži spoznajo, zakaj je dobro pospraviti copate – da jih lahko takoj obuješ. Tako jim ne preostane nič drugega, kot da se bosi odpravijo v gozd in jih poiščejo pri Muci Copatarici.










...kamišibaj...

Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča. Slike (formata A3) vabijo k bližini in vključenosti gledalcev v vzdušje zgodbe.