Spet smo se družili v Medgeneracijskem centru Šentilj pod budnim očesom Saše Bezjak.
Dotaknili smo se veliko tematik, med drugim tudi sladkih češenj, bi jih tudi naslikali, toda kot model so bile premalo pri miru, saj je vedno kakšna zmanjkala.
Še prej pa se moram pohvaliti s kotičkom, kjer so razstavljeni izdelki nastali tokom ustvarjanja na Velki.
Prvi poskus: poskušala sem skicirati cvetočo orhidejo kar na platno, cvetovi bujni, stebla pa so segala vse do nebes in nekako mi je ostalo preveč nezapolnjenega prostora in s platnom v končni obliki ne bi bila zadovoljna, sploh ker bi na platno slikala z akrili.
In tako je ostalo le pri skici.
V drugo sem se lotila šopka, katerega cvetovi maka so iz semen, ki jih od nekod prinesla moja mami in sem jih naprej podarila Janji, katera je danes donirala cvetje za tihožitje. Kako se vse obrne in vrne.
Čudoviti nežni cvetovi...
In ker po naravi nisem pri miru, me je begal še tretji šopek v malo živahnejših, žametnih barvah in kar prehitro se relaksacija ob cvetju končala.
Komaj čakam naslednji torek, ko bomo, če bo vreme dopuščalo, slikali zunaj.
Dotaknili smo se veliko tematik, med drugim tudi sladkih češenj, bi jih tudi naslikali, toda kot model so bile premalo pri miru, saj je vedno kakšna zmanjkala.
Še prej pa se moram pohvaliti s kotičkom, kjer so razstavljeni izdelki nastali tokom ustvarjanja na Velki.
V drugo sem se lotila šopka, katerega cvetovi maka so iz semen, ki jih od nekod prinesla moja mami in sem jih naprej podarila Janji, katera je danes donirala cvetje za tihožitje. Kako se vse obrne in vrne.
Komaj čakam naslednji torek, ko bomo, če bo vreme dopuščalo, slikali zunaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar