...ptice...

"Uporabljaj talente, ki so ti dani; gozdovi bi bili zelo tihi, če bi pele samo tiste ptice, ki pojejo najlepše. "

Henry Van Dyke

Vsako pomlad , najdem gnezda na čudnih mestih. To pomlad si je ptica šmarnica zamislila gnezdo kar predalniku , v garaži...

Ko sem prebrala zapis, ki ga objavljam , se ne čudim, zakaj je izbrala tako človeku dostopno gnezdišče...
Šmarnica (Phoenicurus ochruros) je živahen, temno obarvan ptič z rjasto obarvanim repom, ki le redko miruje. Vznemirjena se oglaša s tankim predirljivim glasom. Pesmica šmarnice je gostoleča in hitra s prasketajočim zaključkom. Šmarnice se sicer selijo, toda ne tako daleč kot mnogi drugi selivci, nekatere pa ostanejo zveste domu tudi pozimi.
 Prvotno je bila šmarnica gorski ptič in je gnezdila v skalnih razpokah, danes pa je najbolj pogosta v naseljih. Gnezdijo v zidnih nišah hiš in na tramovih ter legah stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij. Tudi v hlevu boste naleteli na njeno gnezdo. Šmarnica lahko naseljuje tista mesta, kjer bi zaman iskali druge ptičje vrste, vsaj kot gnezdilce. Njeno gnezdo boste lahko našli celo v najbolj surovih okoljih, kot jih predstavljajo hrupni obrati težke industrije in druga okrnjena mesta. 
 Šmarnice v čisto naravnih okoljih skorajda ne bomo našli, temveč se je v celoti prilagodila človekovi bližini.
 Gosenice v kljunu šmarnice, namenjene kljunom lačnih mladičev, so iz krošenj jablan bližnjega sadovnjaka.

Šmarnica spretno išče živež med vejami in tudi na tleh v travi, pogosto pa jo boste lahko videli, kako lovi leteče žuželke. V razvitem svetu mislijo ljudje nanjo in na druge vdolbinarje, to je ptiče, ki gnezdijo v polodprtih gnezdilnih nišah, že pri zidavi hiše, saj namenoma izpustijo zidak v fasadi, kjer lahko ptiči naredijo gnezdo. Dovolj bo že, če boste na zidni legi napravili nizko ograjico, za katero bo šmarnica varno spletla gnezdo.  Ptičem je kajpada malo mar, kakšna jabolka boste jedli, črviva ali nedotaknjena. Narava je pač poskrbela za to, da se v času, ko skrbijo za svoj naraščaj ptiči, ponuja zanje največ hrane v obliki gosenic in drugih razvojnih oblik žuželk, ki bi sicer krepko gospodarile po nasadih. Seveda sta naš sadni in zelenjavni vrt potrebna zaščite pred požrešnimi gosenicami tudi potem, ko ptičji mladiči že zapustijo gnezdo. Šmarnica je ena izmed tistih vrst, ki bo stikala za hrano tudi pozneje, saj se rada drži svojega okoliša.
Šmarnica ima do dva zaroda na leto. Naše kraje prve ptice zapustijo v začetku septembra, zadnje pa šele novembra, iz Afrike in Sredozemlja pa se vrnejo marca.
Kje pa pri vas gnezdijo šmarnice? 
Da boste jo lažje prepoznali, jo poglejte v rep, ki nikoli ne miruje, nekateri jo kličejo kar tresorepka...