...imamo se fajn...v Parizu...

 Spet smo se zbrali v krajevni skupnosti na Zgornji Velki pod okriljem Medgeneracijskega centra Šentilj. Tokrat smo se najprej posladkali in potem polni moči,  odpotovali v Francijo ter si ogledali Eifflov stolp.

Pa še malo nostalgije po sončni Franciji...

Eifflov stolp

Ta mogočna zgradba visoka 324 metrov se nahaja na Marsovem polju in obiskovalcem ponuja pogled na vso prestolnico. Obiskovalci se lahko povzpnejo na enega od treh nadstropij. Tu so restavracije, trgovinice,  na najvišjem pa le bar. Ob dobri vidljivosti se vam razgled odstre kar 65 kilometrov da­leč. Stolp je zgradil Gustav Eiffel leta 1889 ob priložnosti proslave stote obletnice francoske revolucije in Svetovne razstave.

Eifflov stolp  se vidi že  od daleč, tako da ga ni problem najti. Tudi metro vas pripelje zraven. Ljudi je vedno polno, tako na znani razgledni ploščadi za fotkanje (kjer se da stolp super “prijeti”), kot na drugi strani, kjer na travi domačini in turisti ležijo in imajo piknike ter ga zaljubljeno opazujejo. Sploh zvečer, ko ulični prodajalci prodajajo še šampanjec za vse zaljubljene pare.  
Vrst za na stolp je več. Ena je, da se peš sprehodite do prve etaže, druga je za tiste, ki so karte kupili že preko interneta, sama pa sem stala v najdaljši vrsti , saj sem  morala karto za dvigalo šele kupiti. Čakala sem dobro  uro, lahko pa sem  kupila karto samo do druge etaže (9€) in ne do vrha, saj je bilo preveč ljudi čisto na vrhu in je bilo možno kupiti vstopnico šele v drugi etaži (seveda je bilo potrebno ponovno čakati v vrsti). In ker sem hotela na vrh,  ni preostalo drugega, da sem  se postavila v vrsto in spet čakala (kakšne 45min) za vstopnico za na vrh, cena pa je bila 6€. Ampak razgled je bil res zelo, zelo lep. Pred sabo sem  imela cel Pariz, ljudje pa so bili kot mravljice, ki so se počasi premikali. 

Miniaturni Eifflovi stolpi so eden izmed najbolje prodajanih artiklov v Parizu – kupite jih lahko v vseh trgovinah s spominki ali (cenejše) od ilegalnih priseljencev iz Afrike, ki se v neprestanem strahu pred policijskimi racijami nervozno prestopajo po vogalih okoli vseh glavnih pariških turističnih znamenitosti.
Eifflov stolp je tako poveličevana pariška znamenitost, da vas ob prvem pogledu na masivno konstrukcijo lahko prevzame občutek razočaranja. Resnici na ljubo Eifflov stolp ni ravno lep, vsaj podnevi ne. Njegova lepota pride do izraza šele ponoči, ko zasije v soju žarometov. Stolpa tudi večina Parižanov ne mara. Med domačini je priljubljena šala o gospodu, ki Eifflov stolp sovraži iz dna duše, a si v njegovi restavraciji Jules Verne, 125 metrov nad tlemi, kljub temu vsak dan privošči kosilo.
“Le zakaj?” ga sprašujejo prijatelji.
“Ker je to edini kraj v Parizu, s katerega tega grdega račka ne morem videti!” odvrne gospod.
O lepoti Eifflovega stolpa naj vsak popotnik presodi sam. Dejstvo pa je, da Eifflov stolp v Pariz prinaša turiste in denar, ki ga zapravijo. Le kdo se ne želi fotografirati pred simbolom Pariza?

Tudi če nismo pred pravim Eifflovim stolpom, se lahko fotografiramo in se imamo fajn...

Imamo se fajn...