V mojem telesu
valovijo polja zlate pšenice.
Nežno se prepuščajo
božanju vetrov
in milini zahajajočega sonca.
Neslišno šumijo in pojejo
o zorenju zelenih klasov,
o toplih dlaneh,
ki mesijo kruh
in slutijo bližino
angelskih kril;
o petju ptic,
ki v večernem hladu
iščejo zlata zrna
za svoje mladiče.
Rožnato in rdeče
utripa makov cvet.
Rožnato in rdeče se usiplje omamni svet spomina.
Moje telo.
Ena sama
božja
milina.
Barbara Patrizia Berden
Ni komentarjev:
Objavite komentar