sončna stran - nonšalans: maj 2016

torek, 31. maj 2016

...ne bojte se življenja...

...ob vseh lepotah, ki nam jih nudi narava...

»Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd.

Ni res. Res je, da je lahko še hujši.

Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite,

da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.

Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko.

Ni res. Res je, da je lahko še hujše.

Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo.

Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.

Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:

Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo,

mi je star mož, živi modrec, dejal:

»In nikar se odslej ne boj življenja!«

Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas:
Ne bojte se življenja!

Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese.

In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!«

~Tone Pavček: Ne bojte se življenja!

...spretni prstki Zgornje Velke...

...Kot vsak torek , že kar nekaj časa, smo se spretni prstki dobili, da se poveselimo ob ustvarjanju v krajevni skupnosti na Zgornji Velki pod okriljem Medgeneracijskega centra Šentilj, kjer delujem kot prostovoljka.
Že prejšnjič smo se odločili , da se bomo malce okitili in ker smo bile tokrat zbrane le punce, smo si pošteno dale duška ...

Iz žice, ki se imenuje memory wire, smo si izdelale zapestnice. Ta žica se odlikuje po tem, da obdrži isto obliko in nanjo smo nanizali raznobarvne perlice.

Iz vrvice in širokega washi traka, (washi trak je lepilni trak - znan tudi pod imeni Washi Tape in Masking Tape - izdelan iz japonskega riževega papirja (rastlinskih vlaken)) smo izdelali peresa, ki smo jih nanizali na vrvico za verižico.
Washi trakove je mogoče trgati ali rezati, za seboj pa ne puščajo ostankov lepila in so pravi trend v ustvarjanju.

Za konec smo naredili obeske iz skrčljive plastike. Shrink plastik je folija, ki se ob gretju z visoko temperaturo tudi do trikratno zmanjša in očvrsti, zato je idealna za obeske, uhane, gumbe...
Tako plastiko najdemo tudi v gospodinjstvu oziroma na trgovinskih policah; domače pecivo , sadje in zelenjava so včasih shranjeni v škatlah iz te plastike...

Na koncu so si punce, ki so prejšnji torek nastopale in niso bile deležne antidepresijskih žogic, zavihale rokave in se borile z moko in baloni, zmagale so seveda punce, ki so uspele v zelo kratkem času narediti toliko žogic, da si še klovn ne bi upal z vsemi žonglirati.

Danes je bilo razigrano, prav čuti se, da se bližajo počitnice.
In ker je naslednji torek že v juniju, bomo poskusili ujeti barve poletja in počitnic...
...se že veselim...

...Slikarska delavnica...

V Medgeneracijskem centru, vsak torek zjutraj, že nekaj časa potekajo slikarske delavnice pod vodstvom akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak iz Gornje Radgone, nekdanje naše domačinke.

Saša Bezjak (1971) je leta 1999 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru iz likovne pedagogike pod mentorstvom profesorja kiparstva Darka Golije, leta 2001 pa iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Metke Krašovec in profesorice umetnostne zgodovine dr. Nadje Zgonik. Leta 2009 je prav tam končala magistrski študij kiparstva pri profesorju Luju Vodopivcu s temo Različne dimenzije realnosti. Ukvarja se z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami in poučevanjem. Že desetletje kot mentorica pripravlja likovne delavnice za mladino in odrasle ter organizira razstave del, ki tam nastanejo. Od leta 2006 živi, dela in ustvarja v Gornji Radgoni.

Ker že dalj časa nisem imela svinčnika v roki, sem vsak njen nasvet posrkala in nastala risba me je opomnila, kako uživala sem pri likovnem pouku v osnovni in srednji šoli...

ponedeljek, 30. maj 2016

Nikoli jih ni preveč....

sobota, 28. maj 2016

...ni navadna jeans torba...

...za spremembo nahrbtnik...

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,

povabi me v mesto, ko drugi že spijo.

Usoda je živa in mrtvi junaki,

naj še hrepenijo postaje in vlaki.

~Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi, odlomek

Pa naj poletijo še metulji...

Vse najboljše Rosanda!

Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno.
Zato ti želim, da se vedno pokriješ tako, da ti bo udobno in lepo.

Ker pa je življenjska sreča sestavljena iz majhnih trenutkov, kot so nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon, ti obenem želim zvrhano mero teh drobnih pozornosti...

Brez tebe svet enostavno ne bi bil tako lep in pisan.
In navsezadnje draga moja ljubiteljica in zbirateljica škatel, takšnih in drugačnih, podarjam ti jo iz srca in in za primerjavo - večja je od tiste na delavnici...

Želim ti, da bi vedno hranila v sebi takšno bogastvo, kakršnega imaš . Nekaj izjemnega si in prav taka tudi ostani. Želim ti, da noben tvoj cilj ne bi ostal nedosegljiv. Vse najboljše!

Krila imaš zato, da sam spoznaš nebo...

Naši mladi ptički počasi rastejo in mama šmarnica se je odločila, da so godni za polet iz gnezda...
Tale njihova mamica in oči sta zelo zaščitniška, saj sta ju že čisto majhne naučila, kako se pritajiti, če preži nevarnost.
Ob hranjenju so tako glasni , da se jih kar ustrašiš, ko pa prideš bliže, kot da jih ni.
Še poštene fotografije nisem uspela narediti, saj so glavice spodvili bogve kam...

In danes na lep dan, se je mama odločila za prvo uro letenja...
...še prej, pa ne boste verjeli, me je prišla opozoriti, da zaprem njihovo največjo nevarnost pri tleh, našega kužka Archybalda.
Čisto zares , brez pretiravanja.

In ko je nevarnost na štirih nogah odmarširala lulat, sta oba starša in najbolj vešč mladiček čisto ob glavi kužka glasno čivkala in ga izzivala ter tako odvrnila pozornost od nebogljenih mladičkov, ki so bili še v garaži.