...škatlica tretjič...

Srečko Kosovel
OTROK S SONČNICO
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval nanjo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Nesem sončnico na rami, 
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

Ta pesem je ena mojih ljubših iz otroštva...

 

Veliki cvetovi, obrnjeni k soncu, ponosno kažejo svojo lepoto ter vabijo naše poglede k občudovanju in lačne ptice k sladkanju z njihovimi semeni. Sončnica pa ni le cvetlica za vrt. Uporabna je tudi v druge namene, saj v številnih deželah uporabljajo njene liste za kajenje, cvetne popke za solate, cvetove za barvila in olje za kuhanje.
Sončnična semena vsebujejo veliko olja (najboljše sorte tudi do 50%), ki je uporabno za solate, za kuhanje in pečenje ter za proizvodnjo margarine.
 
Severnoameriški Indijanci so sončnico uporabljali že od nekdaj. Jedli so semena, majhna zrna so mleli v moko, iz semen so izločali olje, ki so ga uporabljali za nego las, poleg tega pa so uporabljali semena, cvetne lističe in pelod za izdelavo ličil.
V Peruju so Azteki sončnico častili in njene zlate odlitke postavljali v svetišča, z rumenimi cvetovi pa so kronali princese.
V začetku 16. stoletja je sončnico spoznala tudi Evropa. Španski osvajalci so jo namreč kot darilo prinašali svojim domačim. V Rusijo pa je lepoto sončnice ponesel Peter Veliki.

Sončnica ne razveseli le našega pogleda, ampak lahko »razvedri« tudi naš jedilnik. Eden od učinkov sončničnih semen je namreč prav vpliv na izboljšanje razpoloženja, saj visoka vsebnost aminokisline triptofan spodbuja nastanek serotonina.
Semena imajo močan učinek na odvajanje vode (diuretični učinek). V ljudski medicini jih uporabljajo tudi kot sredstvo za izkašljevanje (ekspektorans), pri zdravljenju bronhitisa, vnetju grla in kašlja različnih vzrokov.
Sončnična semena priporočajo tudi pri zdravljenju depresije. Na izboljšanje razpoloženja vpliva visoka vsebnost aminokisline triptofan (spodbuja nastanek serotonina) in vitamina B6.

 Danes sončnico kot rastlino v celoti izkoriščamo, saj so prav vsi njeni deli uporabni. Listi so krma za živino, iz stebla pridelujemo celulozo in semena uporabljamo za pridobivanje olja ali kot dodatek jedem. Stržen sončnice je ena od najlažjih snovi in ga večinoma uporabljajo v raziskovalnih laboratorijih. Sončnica kot rastlina ima veliko sposobnost vsrkavanja vode iz tal, zato so sončnice na Nizozemskem začeli uporabljati za izboljšavo oziroma izsuševanje močvirnih tal.

Sončnična semena lahko uživamo na različne načine. Priporočeno je uživanje svežih, kakovostnih in toplotno neobdelanih semen. Semena lahko za uro do dve namočimo v vodi, odcedimo in pojemo čez dan. Z namakanjem sprožimo proces nakaljevanja, zato je hranilnih snovi v takih semenih več in so lažje prebavljiva. Sončnično seme je odličen dodatek fermentiranim mlečnim izdelkom (jogurt), skuti in dopolnjuje okus solatam. Mleta semena v prahu lahko uporabljate za zgoščevanje juh, omak in nadevov. Cela ali na grobo mleta semena lahko dodajamo kruhu, pecivu, zavitkom, zelenjavnim paštetam in seveda različnim vrstam peciva. Zelo okusni so sončnični cvetni popki v solati, poparjene pa lahko postrežemo kot artičoke.
Sončnica je torej vsestransko uporabna in le od nas je odvisno, kako bomo njene vrednosti znali ali hoteli izkoristiti.

Recept:
Endivija s sončničnimi semeni

Sestavine:

• glava endivije
• 50 g šalotke
• majhna mlada čebula
• rdeča in rumena mesnata paprika

Preliv:

• žlica gorčice
• 40 ml hladno stiskanega sončničnega olja
• 1 do 2 žlici jabolčnega kisa
• sok polovice limete
• velika žlica sesekljanega drobnjaka
• 100 g sončničnih semen
• sol, poper po okusu

Priprava:
Očiščeno endivijo na drobno narežemo, jo damo v večjo skledo, dodamo na drobno narezano šalotko in čebulo. Na hitro popražimo 40 gramov sončničnih semen, dodamo še 60 gramov nepraženih in vse sestavine preliva. Dobro pomešamo in s pripravljenim prelivom prelijemo solato, rahlo pomešamo in takoj postrežemo.
Dober tek!