Pomen lipe v slovenski kulturi se odraža v pesmih. Najbolj znana je spodaj navedena pesem »Lipa zelenela je«, avtorja Davorina Jenke. Največkrat se z njo srečamo v zborovski izvedbi skladatelja Miroslava Vilharja.
Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
d'jal sem da sem v raju.
Veje raztezavala
k nebu je visoko
meni pa je do srca
segala globoko.
Ptičice je lipica
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.
Revica pa je sedaj
skoraj ovenela,
cvetje listje zeleno
zima ji je vzela.
Spavaj, draga ljubica!
večno ne boš spala,
nova pomlad zelena
novi cvet bo gnala.
Zopet bodo ptičice,
ptičice vesele,
pesmi nam prepevale,
pesmi žvrgolele.
...letos sem prav nestrpno čakala, da je zacvetela...
Orleki malo prehitevajo in pri njih lipa cveti že maja, v naših krajih pa je zacvetela prav v teh dneh...
...lipa je slovensko drevo življenja...
Naši predniki so že v antičnih časih sadili lipe, na krajih, kjer so se zbirali starešine ob tako imenovanih vaških zborih ''slovenska pravda''. Moramo vedeti da lipa doseže starost(do 1000 let), zato je nova generacija lip zacvetela v času turških vpadov, sadili pa so jih kot simbol zmage nad Turki.
Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.
...Na drugi fotografiji je mogočna lipa v neposredni bližini doma - Kožuharjeva lipa...
Lipov les je zelo mehak, prožen in se z
lahkoto oblikuje, zato so ga tudi na Biosfernem območju Kras uporabljali
za izdelavo gospodinjskih pripomočkov (lesene žlice), lesenih igrač ter
cerkvenih lesenih kipov. Še danes je večina lesenih izdelkov, ki jih
uporabljamo v vsakdanjem življenju iz lipovega lesa (embalaže,
vžigalice, svinčniki, …). Vedno manj pa se uporablja za izdelavo igrač,
saj ga je zamenjala plastika. Manj je tudi lesenih žlic, ki so jih
nadomestile kovinske.
Uporaba lipovih cvetov v kulinariki in ljudskem zdravilstvu se od starih časov do dandanes na Biosfernem območju Kras ni kaj dosti spremenila. Iz cvetov, ki jih nabiramo poleti so že naše babice kuhale čaj, ki pospešuje potenje in znižuje povišano telesno temperaturo. Lipov čaj so kuhale tudi iz pozimi nabranega lipovega lubja. Kot razkužilo so naši predniki po ranah posipali lipovo oglje, ki jim je služilo tudi za čiščenje zobovja.
Lipa je obenem zelo medonosno drevo. Lipov med naj bi pomagal pri vnetju dihal in proti angini.
Uporaba lipovih cvetov v kulinariki in ljudskem zdravilstvu se od starih časov do dandanes na Biosfernem območju Kras ni kaj dosti spremenila. Iz cvetov, ki jih nabiramo poleti so že naše babice kuhale čaj, ki pospešuje potenje in znižuje povišano telesno temperaturo. Lipov čaj so kuhale tudi iz pozimi nabranega lipovega lubja. Kot razkužilo so naši predniki po ranah posipali lipovo oglje, ki jim je služilo tudi za čiščenje zobovja.
Lipa je obenem zelo medonosno drevo. Lipov med naj bi pomagal pri vnetju dihal in proti angini.
Simbolika
Na Slovenskem si je lipa prislužila naziv narodnega drevesa. V naši kulturi slovi po dobrih lastnostih in svoji trdoživosti, saj dosega večstoletno starost.
Družbeno življenje
V naši preteklosti so lipo sadili na vidnem mestu v vaseh. Pod njo so se vaščani shajali in odločali o skupnih tekočih zadevah.
Na Slovenskem si je lipa prislužila naziv narodnega drevesa. V naši kulturi slovi po dobrih lastnostih in svoji trdoživosti, saj dosega večstoletno starost.
Družbeno življenje
V naši preteklosti so lipo sadili na vidnem mestu v vaseh. Pod njo so se vaščani shajali in odločali o skupnih tekočih zadevah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar