...poučna ekskurzija po BELI KRAJINI...

Bele breze, beli kamni, bela narodna noša - Bela krajina

Družba na avtobusu je bila že zgodaj zjutraj razigrana in obetalo se je polno smeha, obljubljene destinacije naše vodnice Majde,  pa so  vse skupaj le še popestrile...
Prvi večji postanek, da pač ne omenjam jutranje kavice in posledično manjše postanke, se je zgodil ob luštni zgodbici živega muzeja gradu Struge...
Doživeli smo res topel sprejem, saj sta nam gostitelja gradnica Eleonora in  kovač Borimir izrekla dobrodošlico pred gradom in povabila v atrij ter  pozdravila  z zgodovino in anekdotami po starem kranjskem običaju... v črni kuhinji, sta nas pogostila s koščkom kruha in salame ter kupico cvička, ki jih je bil pri njih stoletja nazaj za dobrodošlico vedno deležen vsak gost na gradu.

...zabavno druženje se je nadaljevalo v kovačnici - z delujočo kovačijo, v kateri nastajajo pravi viteški oklepi...

V kovnici denarja, smo bili seznanjeni o zgodovini denarja, v kovnici pa  naskrivaj še vedno kujejo renesančne denariče in pripovedujejo zgodbo o čarovniji denarja in urokih, ki se uporabljajo še dandanašnji dan...
Vsaka od sob je ozadje zanimivim zgodbam iz naše preteklosti.
Ob prihodu v prvo nadstropje,  smo se sprehodili od renesančne deželne pisarne in se  seznanili z zgodbo o upravni ureditvi naših krajev , zatem pa  skozi lovski salon s trofejami Janka Kukca. Sledila je  soba baročne jedilnice, orožarna na Strugi, kjer smo slišali  Borimirovo pripoved o viteštvu in bojevanju. Naš Dani pa se je  oblekel v viteški oklep.

 Ogled smo zaključili, ko nam je  Eleonora zapela pesem.

 Nadaljevali smo v šoli in to ne v šoli današnjega časa, ampak v šoli , kjer je poučevala stroga tovarišica učiteljica in smo pozdravljali s sloganom " za domovino - s Titom naprej". 
Ideja o šoli se je najprej porodila Toniju Gašperiču. Nastala je iz želje obiskovalcem prikazati Belo krajino na drugačen in zabaven način. Brihtna glava v svoje klopi vabi vse tiste, ki bi si radi ogledali, kakšen je bil pouk, pred več kot 50 leti. Učna ura, ki traja 45 minut, predstavlja dediščino Bele krajine,  ob koncu ure učenci prejmejo tudi IZPRIčEVALO z  imenom in priimkom kot dokaz, da so osvojili osnovno znanje o deželici med Gorjanci in reko Kolpo. spričevalo. V razredu seveda vladata red in mir, sicer zapoje šiba ali pa se kleči na koruzi. V naši skupini,  seveda vseh pet fantov ponavlja razred.
 V stari, že vrsto let prazni osnovni šoli, so uredili razred, da je približno takšen, kot so bile učilnice v petdesetih letih prejšnjega stoletja. 

Šolska ura je minila vse prehitro, bilo pa je poučno in seveda v prvi vrsti nasmejano...
Nasmejano je bilo tudi na  domačiji Prus s Krmačine pri Metliki, kjer je gospod Jožef izžareval vedrino prijetnega življenjskega utripa. Tri generacije so pod pod eno streho in  simbolizirajo vinogradniško tradicijo družine...

 Na Prusovi kmetiji dajejo velik poudarek kakovosti vina. Pridelujejo vse kategorije vin: od penine do mirnih vin rednih trgatev pa tja do predikatov, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino, suhi jagodni izbor in tudi  posebnost, slamnato vino – vino iz sušenega grozdja.
Takšni rahlo  rdečelični  in še bolj polni smeha, že zaradi hudomušnih pripomb našega gostitelja, pa smo  se odpeljali najprej na pozno kosilo in sladico v restavracijo Prepih  in  v poznih  urah smo polni vtisov prispeli domov...

Bilo je zanimivo, vmes rahlo čarobno in če sem pozabila omeniti, mi je Eleonora podarila žebelj izpod Borimirovega nakovala in zdaj tuhtam, le kaj naj zabijem, da bo večno držalo, saj ima magično moč...

...nostalgija...

...čeprav dežuje in je hladen poletni dan, še vedno vztrajam v japonkah in prav  tako sem še vedno pod vtisi sivke in seveda temu primerno ustvarjam vijolično , tokrat na platno (40 x 50)...

...sivka v gajbici...

...malo barve, zlatih lističev in gajbica je pripravljena za nabrano sivko...

Sivko že na veliko obiskujejo  čmrlji, čebelice, metulji in danes jo je obiskal metulj lastovičar...

Latinsko ime: Papilio machaon
Velikost: 7,5 cm (naš največji metulj)
prebivališče: travniki do 2000 m (Evropa, S Afrika, Azija)
Gosenica: zelena z modrimi, oranžno pikastnimi prečnimi progami.
Opis: Je žvepleno rumene barve s črnimi črtami in pegami. Zadnji krili se končujeta v lastovičji rep, po katerem ima tudi ime, na notranji strani “repa” je rdeče oko, zraven pa 4 modre pege.

...lipa zelenela je...

Pesmi
Pomen lipe v slovenski kulturi se odraža v pesmih. Najbolj znana je spodaj navedena pesem »Lipa zelenela je«, avtorja Davorina Jenke. Največkrat se z njo srečamo v zborovski izvedbi skladatelja Miroslava Vilharja.
Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
d'jal sem da sem v raju.

Veje raztezavala
k nebu je visoko
meni pa je do srca
segala globoko.
Ptičice je lipica
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.

Revica pa je sedaj
skoraj ovenela,
cvetje listje zeleno
zima ji je vzela.

Spavaj, draga ljubica!
večno ne boš spala,
nova pomlad zelena
novi cvet bo gnala.

Zopet bodo ptičice,
ptičice vesele,
pesmi nam prepevale,
pesmi žvrgolele.


 
...letos sem prav nestrpno čakala, da je zacvetela...
Orleki malo prehitevajo in pri njih lipa cveti že maja, v naših krajih pa je zacvetela prav v teh dneh...


...lipa je slovensko drevo življenja... 
Naši predniki so že v antičnih časih sadili lipe, na krajih,  kjer so se zbirali starešine ob tako imenovanih vaških zborih  ''slovenska pravda''. Moramo vedeti da lipa doseže starost(do 1000 let), zato je nova generacija lip zacvetela v času turških vpadov, sadili pa so jih kot simbol zmage nad Turki.  
Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.
...Na drugi fotografiji je mogočna lipa v neposredni bližini doma - Kožuharjeva lipa...

Ker ima lipa zelo močne korenine, zadržuje prst in tako preprečuje erozijo tal. Prav tako je pomembna za druga živa bitja. V duplih lahko gosti ptiče, polhe, netopirje ali podleske ter druge živali. Na njeni krošnji se zadržujejo veverice in ptiči, ki tam tudi gnezdijo. Zato lipa posredno vzdržuje ravnovesje med živimi bitji.
 

Lipov les je zelo mehak, prožen in se z lahkoto oblikuje, zato so ga tudi na Biosfernem območju Kras uporabljali za izdelavo gospodinjskih pripomočkov (lesene žlice), lesenih igrač ter cerkvenih lesenih kipov. Še danes je večina lesenih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju iz lipovega lesa (embalaže, vžigalice, svinčniki, …). Vedno manj pa se uporablja za izdelavo igrač, saj ga je zamenjala plastika. Manj je tudi lesenih žlic, ki so jih nadomestile kovinske.
Uporaba lipovih cvetov v kulinariki in ljudskem zdravilstvu se od starih časov do dandanes na Biosfernem območju Kras ni kaj dosti spremenila. Iz cvetov, ki jih nabiramo poleti so že naše babice kuhale čaj, ki pospešuje potenje in znižuje povišano telesno temperaturo. Lipov čaj so kuhale tudi iz pozimi nabranega lipovega lubja. Kot razkužilo so naši predniki po ranah posipali lipovo oglje, ki jim je služilo tudi za čiščenje zobovja.
Lipa je obenem zelo medonosno drevo. Lipov med naj bi pomagal pri vnetju dihal in proti angini.

Simbolika
Na Slovenskem si je lipa prislužila naziv narodnega drevesa. V naši kulturi slovi po dobrih lastnostih in svoji trdoživosti, saj dosega večstoletno starost.

Družbeno življenje
V naši preteklosti so lipo sadili na vidnem mestu v vaseh. Pod njo so se vaščani shajali in odločali o skupnih tekočih zadevah.

Štajerska sivka...

Danes sem s prijateljico obiskala Starše, kjer sem uživala v čudovitih vonjavah in prelepem pogledu na  štajersko sivko.
V sončnem jutru naju je pričakala cvetoča sivka, 18 živali (skulptur iz slame) , labirint za otroke, srednjeveška kulisa. Kuhar Arty nama je postregel kuharsko specialiteto, vrtnarija Golob Klančnik pa z različnimi vrstami sivke, podjetje Soven s slovensko  volno, kjer sem se preizkusila v polstenju, kmetija Selinšek nas je razvajala s svojimi mlečnimi izdelki, Albert gril z gostinsko ponudbo in seveda team Štajerske sivke z delavnico in izdelki.
Sama zgodba je tako fantastična, da naj jo povem skozi fotografije...

 Štajerska jurta iz slovenske volne na prazniku sivke. Podjetje Soven d.o.o. iz Selnice ob Dravi, se je predstavilo s poletno posteljnino, bio volnenim filcem proti polžem, plevelu in suši ter bio volneno izolacijo za naravno gradnjo, pa polstili smo kroglico iz volne...

 

 Gospa slikarka Stefka Jesenek   je popestrila prizorišče s svojimi umetniškimi slikami sivke...

Napotki in demonstracija priprave jedi s sivko.

Še nekaj izdelkov, ki so popestrili dogodke...

Izdelovanje venčka, predavanje o koristnosti sivke, obisk konzulata Nepal ter spoznavanje tibetanskih zvočnih skledic in seveda prizorišče, kjer se bo nocoj ob deveti uri odvijala igra z srednjeveško vsebino...

Proti domu sem odšla polna vtisov, napotkov o vzgoji sivke ter seveda novimi sadikami...tudi obe sorti bele sivke sta romali z mano...