...Silvi vse najboljše ob Abrahamu...

Prej ko slej nas obišče in Silvi se je že najavil na obisk...

 Pa še nekaj o akaciji, ki je vidna v ozadju...Akacija, tudi trnovo drevo zraste do višine 30 – 40 m, premer debla do 80 cm. Posamezna drevesa pa zrastejo tudi do zavidljivih 52 m višine in premera debla do 150 cm. Drevo akacije doseže starost do 250 let. Samoraslo drevo izvira iz Severne Amerike in se je zaraslo povsod po svetu. Drevo je trdoživo in se hitro širi. 

 Za kristjane je simbol Kristusovega trpljenja.
Če je med rožami simbol ljubezni vrtnica, bi bila to med drevesi akacija. Ljubezen, ki ne pozna meja, ki ve, da je za njen obstoj potreben tudi trn. Trn, ne kot trpljenje, ampak kot transformacijsko orodje. Tisti, ki je zaradi akacijinega vonja sposoben preseči par trnov v peti, kaže resnični pogum.

Akacija je nežna in romantična, a hkrati bojevniška. Je drevo, ki v sebi združuje moški in ženski princip. Kadar hlepite po notranjem ravnovesju, pojdite pod akacijo.

Iz cvetov pa so nam babice  pekle trnove krape.
Pripravljala jih je tudi moja mama.
Količina testa je odvisna od tega,  koliko jih želite pripraviti.
Testo mora biti gosto, ker drugače odteče preveč mase in ostanejo bolj cvetovi.
Če pa je masa pregosta, pa niso dovolj rahli -penasti..
Na isti način se cvre tudi bezgovo cvetje, vendar imajo krapi izrazitejši okus.
Sedaj akacija polno cveti, ponekod že odcveta,zato vam prilagam tudi recept.Potrebujemo:

-belo gladko moka, nekje 10 dag na osebo,

-1/2 jajca na osebo,

-mleko ( 0,5 dl na osebo),

-vanilijev sladkor,

-sladkor v prahu,

-  1 - 2 žlici ruma,

-akacijevi cvetovi ali bezgovi (vsaj 4 na osebo)

-olje za cvrenje

-sol po okusu

Najprej stepemo cela jajca, da lepo narastejo , dolijemo mleko, rum, ter vanilijev sladkor ter vmešamo gladko moko in malo soli. Masa mora biti gosta, malo bolj kot za praženec.
Segrejemo olje kot za krofe.
Nato v to maso pomakamo cvetove, jih dvignemo iz mase in za sekundo ali dve "odcedimo". 
Te potem polagamo v vroče olje in ocvremo do svetlo rjave barve - kot krofe. Ko so zapečeni na eni strani jih je potrebno obrniti.
Pri količini je potrebno paziti, ker se volumen zelo poveča.
 Pečene polagamo na papirnate serviete, da se odcedijo in še tople potresemo s sladkorjem ter ponudimo kot sladico.

Pa še nekaj o bezgu, ki je še bolj uporaben...
 Je sveta čarovniška rastlina, ki kaže pot skozi labirint, ki po zaviti spirali pelje navznoter, do mesta, kjer rojstvo in smrt postaneta eno.

Bezgov grm najdemo vedno v bližini človeka in njegovega bivališča, danes tako kakor pred tisoč leti. 

Stari Grki so iz bezgovega lesa izdelovali harfe, ki so s sladkim zvokom očarale celo muze. 

In če je kdo od starih Germanov želel videti kraljico vil, se je moral v kresni noči usesti pod bezgov grm in igrati na flavto, izrezljano iz bezgove veje.

V krščanski dobi je ob bezgovem grmu primerno mesto za križ ali znamenje. Še danes najdemo veliko poljskih znamenj v senci bezgovega grma. 

Bezgov grm je nizek, a trdovraten. Lahko ga izkopljemo, uničiti pa ga ne moremo. 

Bezeg je najpomembnejša domača zdravilna rastlina. 

Bezgov les je zdravilo proti zobobolu. Če ga žvečiš na veliki petek, te vse leto ne bo bolel zob!

Bezeg po ljudski zdravi pameti pomaga tudi pri ljubezni. Kajti, če ga dekle potrese na kresni večer in trikrat lepo zaprosi: Bezeg, bezga, daj moža!, ji ga čez leto dni gotovo priskrbi.

 

LISTJE, LUBJE, CVETOVI IN BEZGOVE JAGODE ZA DOMAČO LEKARNO

Za sušenje cvetov, listov in jagod obstaja seveda tudi pravilni čas glede na lunino fazo. Izkušnje so pokazale, da se upravičeno ravnamo po stari tradiciji: v času polne lune do mlaja se vsi deli rastline hitreje sušijo in jih tako plesen ne ogroža. To pa zato, ker se v tem času voda spušča po rastlini navzdol. Kar v času rastoče lune raste, v času pojemajoče lune upada. To se ujema tudi z nabiranjem in sušenjem: če naberemo cvetove, liste in jagode na dan polne lune, jih ujamemo na višku njihove sočnosti.

Bezgovo listje uspešno uporabljamo za pospešeno izločanje seča in znoja, pri revmatičnih obolenjih in v naravni kozmetiki. Listje moramo čimprej posušiti. Drugače kakor cvetove lahko liste sušimo na soncu.  Cele liste raztrosimo v tanko plast na ravni podlagi, tako da dobi vsak list dovolj zraka in se na soncu hitro posuši. Listje je popolnoma suho, ko šumi, če ga stisnemo in se med prsti zdrobi. Nato ga spravimo v platneno vrečko, ki jo obesimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če takega prostora nimamo ali ni zanesljivo suh, je bolje, da spravimo posušeno listje v nepredušno zaprte doze ali temne kozarce s pokrovom.

Bezgovo skorjo uporabljamo kot preizkušeno domače zdravilo proti akutni nevralgiji, artritisu, revmatizmu in v čajnih mešanicah proti vodenici in zaprtju. Tudi v čajih za čiščenje krvi je pogosto bezgova skorja. Uporabljamo svežo, zeleno skorjo, ki jo spomladi previdno luščimo z vejic. Najboljši čas za to jo, ko začno na bezgovem grmu popki zelenet in brsteti. 

Bezgovo cvetje očara z aromatičnim vonjem. Toda kot vse, kar je očarljivo, je tudi bezgov vonj kratkotrajen, če ne ravnamo z njim skrbno in strokovno.

Cvetovi morajo biti v polnem cvetenju, ne smejo pa že rjaveti. Na višku cvetenja je vsebnost aromatičnih snovi in učinkovin največja.

Bezgovo cvetje nabiramo samo pri lepem vremenu, pozno dopoldne in vsakokrat tista socvetja, ki jih sonce polno ožarja. 

Recept za bezgov sok:

-30 bezgovih cvetov,

-3 litri vode

-3 kg sladkorja

- 6 dag citronske kisline

- nekaj limon

Priprava bezgovega sirupa:
Vodo zavreš in ko se ohladi, namočiš v njo cvetove in narezane limone. Pustiš stati 24 ur. Potem precediš, daš noter sladkor in citronko, ter toliko časa mešaš, da se stopi. Sirup nato preliješ v steklenice in počakaš kakšen teden da se malo uleži.

Sok iz bezgovih jagod je posebno okusna pijača, predvsem pa učinkovito zdravilo v času zimske gripe . Hladno stiskan ali iz sokovnika je najbolj bogat z učinkovinami. Za oba načina stiskanja pa moramo izključno uporabiti samo zelo zrele, črne jagode. Če so  še rdeče ali celo zelene jagode, jih moramo odstraniti. Nezrele jagode vsebujejo samburginin, ki pri večini ljudi povzroča hudo drisko.

Ker s segrevanjem uničimo samburginin in se tako znebimo njegovega neugodnega učinka, je to najboljši način priprave soka. Jagode zavremo ali vsaj na kratko segrejemo. Bezgov sok ima zelo močen okus: kadar ga pijemo, ga zato razredčimo z vodo v razmerju 1:5 do 1:7.

4 l vode

4 kg sladkorja

60 dag bezgovih jagod (lahko tudi več)

6 paketov citronke

1 ekstrakt (malina,jagoda, višnja)

Operemo bezgove jagode, jih malo zmečkamo in namočimo v štirih litrih vode. Vse skupaj naj stoji 24 ur.
Naslednji dan jih precedimo in kuhamo skupaj s sladkorjem od 30 do 60 minut. Čas kuhanja je pomemben za gostoto sirupa.
V ohlajen sirup dodamo citronko in ekstrakt, premešamo in nalijemo v steklenice.