Danes pozira ob čestitki za birmo grm, imenovan nepravi jasmin...to pa zato, ker sem malo poguglala in odkrila en kup zanimivosti in ker je pač birma nekako belo nedolžna , se mi zdi primerno ozadje, obenem pa zelo uživam v vonju, ko grem do njega...prav zato ga rada izberem za model...
Če je vrtnica kraljica lepih vonjav, potem je jasmin njihov kralj, tako vsaj pravijo izdelovalci parfumov.
Pri Slovencih se je ime jasmin že davno udomačilo za grmovnico z belim cvetjem, ki se sicer imenuje skobotovec ali nepravi jasmin. Morda je tej zamenjavi botroval opojni vonj, ki ga razširja cvetoči skobotovec in ki nekoliko spominja na zares prijeten jasminov vonj. Skobotovci so se v začetku tega stoletja hitro razširili po slovenskih vrtovih , jasmini pa so v severnejših krajih še danes velika redkost. Največ prav zaradi tega, ker pozimi niso odporni proti mrazu.
Pravi jasmin v Franciji, Italiji, Egiptu, Maroku in Turčiji raste v nasadih in iz njega pridobivajo dišeče olje. Cvetove nabirajo ročno zvečer in ponoči, ko je njihov vonj najmočnejši. Najspretnejši obiralci v enem dnevu naberejo 15.000 cvetov, potrebna pa je kar tona cvetov, da iz njih pridobijo kilogram vonjave esence. Cena jasminovega dišavnega olja je astronomska, vendar kupcev zanj ne manjka. Pravijo, da imajo vsi najdražji parfumi v sebi vsaj kanec jasminovega dišečega olja.
Čarobni učinki jasminovega vonja
Kitajci, Indijci in Arabci so imeli jasminovo dišeče olje za zdravilo. Z njim so zdravili potrtost, tesnobo in celo poporodno depresijo. Sprošča in poudarja občutek gotovosti, spodbuja optimizem in evforijo. Obnovi življenjsko energijo in zbudi željo po strastnih poljubih in ljubezenskih pustolovščinah. Blaži kašelj, pomaga pri vnetem grlu in hripavosti. Pri porodu ojača popadke in hkrati blaži bolečine.
Pravih jasminov ne smemo zamenjevati s skobotovcem ali nepravim jasminom (Philadelphus coronarius), čeprav ga večina ljudi imenuje kar jasmin. Nepravi jasmin raste kot visok grm in je pogosta, malce staromodna grmovnica. Z jasmini ni v pravem, botaničnem sorodstvu. Razen morda po vonju, s katerim osladi pomlad. Je skromna rastlina, ki nam na vrtu ne povzroča pretiranih skrbi. Grmičasto razraslih rastlin ni treba obrezovati, drugače pa je, če skobotovec zasadimo kot živo mejo, kjer se ob rednem obrezovanju zgosti v neprehodno, lepo obraslo živico. Vse sorte cvetijo belo. Je popolnoma prezimno trdna grmovnica, ki je ni treba dodatno zaščititi pred mrazom. Spomladi odstranimo le polomljene in posušene veje.
Pri Slovencih se je ime jasmin že davno udomačilo za grmovnico z belim cvetjem, ki se sicer imenuje skobotovec ali nepravi jasmin. Morda je tej zamenjavi botroval opojni vonj, ki ga razširja cvetoči skobotovec in ki nekoliko spominja na zares prijeten jasminov vonj. Skobotovci so se v začetku tega stoletja hitro razširili po slovenskih vrtovih , jasmini pa so v severnejših krajih še danes velika redkost. Največ prav zaradi tega, ker pozimi niso odporni proti mrazu.
Pravi jasmin v Franciji, Italiji, Egiptu, Maroku in Turčiji raste v nasadih in iz njega pridobivajo dišeče olje. Cvetove nabirajo ročno zvečer in ponoči, ko je njihov vonj najmočnejši. Najspretnejši obiralci v enem dnevu naberejo 15.000 cvetov, potrebna pa je kar tona cvetov, da iz njih pridobijo kilogram vonjave esence. Cena jasminovega dišavnega olja je astronomska, vendar kupcev zanj ne manjka. Pravijo, da imajo vsi najdražji parfumi v sebi vsaj kanec jasminovega dišečega olja.
Čarobni učinki jasminovega vonja
Kitajci, Indijci in Arabci so imeli jasminovo dišeče olje za zdravilo. Z njim so zdravili potrtost, tesnobo in celo poporodno depresijo. Sprošča in poudarja občutek gotovosti, spodbuja optimizem in evforijo. Obnovi življenjsko energijo in zbudi željo po strastnih poljubih in ljubezenskih pustolovščinah. Blaži kašelj, pomaga pri vnetem grlu in hripavosti. Pri porodu ojača popadke in hkrati blaži bolečine.
Pravih jasminov ne smemo zamenjevati s skobotovcem ali nepravim jasminom (Philadelphus coronarius), čeprav ga večina ljudi imenuje kar jasmin. Nepravi jasmin raste kot visok grm in je pogosta, malce staromodna grmovnica. Z jasmini ni v pravem, botaničnem sorodstvu. Razen morda po vonju, s katerim osladi pomlad. Je skromna rastlina, ki nam na vrtu ne povzroča pretiranih skrbi. Grmičasto razraslih rastlin ni treba obrezovati, drugače pa je, če skobotovec zasadimo kot živo mejo, kjer se ob rednem obrezovanju zgosti v neprehodno, lepo obraslo živico. Vse sorte cvetijo belo. Je popolnoma prezimno trdna grmovnica, ki je ni treba dodatno zaščititi pred mrazom. Spomladi odstranimo le polomljene in posušene veje.
Zanimivosti:
Listi
in cvetovi vsebujejo saponine, ki so neke vrste čistilno sredstvo
podobno milu. Liste lahko podrgnemo v dlaneh ali pa jih zdrobimo in
zmešamo z vodo, preden jih uporabimo za umivanje rok ali pranje perila.
Tako dobimo blago milo, ki odstranjuje umazanijo, obenem pa ohranja
naravno maščobo na rokah ali telesu. Zelo slabo odstranjuje olje in
maščobe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar