...sovica gre v knjižnico...

...tokratna sovica gre na obisk v knjižnico...seveda zato, ker bo krasila torbo, s katero bomo knjige iz knjižnice prinašali domov...
...ko pa sem aplikacijo šivala na torbo, sem presenečena ugotovila, da jo lahko uporabim za žep in tako je tudi uporabna...

...v teh nočnih urah deluje utrujeno, kakor sem danes tudi sama... ...vseeno pa komaj čakam nadaljevanje sovje zgodbice , saj me čakajo še štiri učene glave, da se družno odpravijo v hišo modrosti...

...nastal je torej žep za sladke razvade...

...na drugi strani torbe sta še dva žepa...

...sovice že čakajo na realizacijo...

Pa še nekaj sovjih zanimivosti, ki sem jih sama izbrskala v knjižnici...

Sove so povsem prilagojene nočnemu lovu. Velike oči so povsem prilagojene za gledanje v mraku in trdi temi. Na mrežnici imajo veliko več na svetlobo občutljivih celic kot dnevne ptice. Oči imajo sove nameščene na prednjem delu glave, kar jim sicer oži vidno polje, prednost takega položaja oči pa je v tem, da lahko natančno določijo razdaljo med njimi in objekti v naravi ter plenom. Oči so poleg tega nepremične, kar nadomesti velika okretnost v vratu, ki omogoča sovam obračanje glave za kar 270 stopinj. V delčku sekunde lahko prilagodijo gorišče pogleda in zaznajo najmanjše premike ter podrobnosti. Sove večino dneva prespijo, saj jim slepeča svetloba ne godi, čeprav tudi podnevi zelo dobro vidijo.

Sluh sov je prav tako izredno razvit, poleg tega pa imajo »obraz« oblikovan tako, da zvok usmerja proti ušesom, kar jim omogoča natančno določanje lokacije plena tudi, če ga ne vidijo. Zlahka prestrežejo  šume, ki jih druge živali in ljudje niti ne zaznajo.

Sove so tudi skoraj povsem neslišne pri letu, kar jim omogoča posebna oblika mehkega perja, ki pokriva njihova krila. Poleg tega zunanji robovi koncev perutnic niso osti in celoviti ampak »razčesani«. Tako zrak neslišno drsi preko kril.

Kot ujede imajo tudi sove ostre, upognjene kljune prilagojene trganju mesa in ostre kremplje prirejene za napad, s katerimi zgrabijo plen. 

 

Še drobna zanimivost:

Tisti, ki jim je blizu sovja energija, pogosto živijo sami, kakor sove, ki se družijo le v času parjenja. Za partnerja se odločijo šele tedaj, ko mu popolnoma zaupajo. Potem z njim ostanejo do konca življenja. Velikokrat si sploh ne spletajo gnezd. Svoja velika jajca puščajo v rogovilah dreves, ali pa uporabijo zapuščena gnezda drugih ptic. Čuk je izvrsten lovec in bo svoji valeči družici ter kasneje mladičem priskrbel obilje hrane. 

   

 

...jesenske barve...

...glede na to, da je jesen letos že prisotna in to celo prej kot prejšnja leta in da videvam že novoletne okraske in voščilnice v marsikateri trgovini , je čas, da se tudi jaz vsaj malo obarvam jesensko, preden tudi mene ne zajame predbožična panika...

...eksperiment...

...poiskus hišice-puščice  je sicer uspel, vendar kliče po posodobitvi postopka...ko ugotovim enostavnejši postopek, jih bo nastalo več...
...šalo na stran, res sem se  lovila pri vstavljanju podloge, ampak tako zapleteno, kot sem napisala v uvodu, ni...

...luštna družina...

...pisana sovja družina...

...in če mislite, da sove nimajo družinskih značilnosti, se prepričajte o nasprotnem..
Vidonjevi in sove 

  Odkar so pri njih sove, se še bolj zavedajo koristi ptic za ravnovesje v naravi.
  Da se sove naselijo v bližini kmečkih poslopij, ni redkost, vseeno pa rajši izbirajo mirne zapuščene hiše. Pri Vidonjevih v Bodoncih, kamor se je sovji par vrnil že drugič, pa je pravi vrvež, saj imajo doma manjšo pekarno. Zato se domačim to zdi nenavadno, odkar pa živijo s sovami, so se naučili veliko o njih.

Kot pravi gospodinja Darinka Vidonja, je v bližini njihove domačije še precej starih sadovnjakov, kjer se sove rade zadržujejo. Vseeno pa je par lansko pomlad za vzrejo mladičev izbral staro golobjo hišico, ki visi pod streho na dvorišču. Veseli jih in tudi ponosni so, da so izbrali ravno njih: »Očitno se pri nas dobro počutijo, saj je imel par lani dva mladiča, letos pa že tri.« Sovji mladiči so bili v veselje predvsem vnukinji Evi, kot pravi Darinka, pa so se tudi drugi člani družine raznežili, ko so opazovali te male puhaste kepice. 
 Čeprav so se navadile na bivanje pri njih, so obakrat ostale le kakšna dva meseca. Ko so se mladiči naučili leteti, so vsi zapustili gnezdo.

...meni diši po pomladi...

...zdi se mi, kot da bo pomlad  po dolgi zimi in ob vsem tem deževju, poplavah, plazovih, si res želim pomladnih sončnih žarkov...

...kljub dežju, pa smo podporniki pogumno predstavljali kandidata za župana naših lokalnih volitev, kjer sodelujem predvsem zato, ker si močno želim, da občinski možje prisluhnejo moji dolgoletni želji, da naredimo  nekaj za otroke naše občine...
 

...spet pike in jeans...

Tokrat spet pike in jeans...

...in ker se bliža jesen in prvi prehladi, sem naredila  škatlico,  v kateri bomo shranjevali robčke...

...blue bird...

...spet jeans...

...končno najdena podloga in končana torba z igračo...prav tako blazine, namenjene za sedenje...

iz vseh vetrov...

peresnica za akto...

...pisano, pikasto, mucasto, sovasto, uporabno...

Muci za igro...

...ter za sladke zaklade...

...toaletka za Urško...

...torbica za Izo...

...ponosna babica...

...prvi rojstni dan...

Na torti prva svečka ti gori
in ti s plamenčkom rdečim srečo želi.
Dragi vnuk, letos in vsa nadaljna leta,
nenehno zadovoljstvo naj se ti obeta!
Naj vsak dan  bo polno zdravja, sreče in veselja,
 in naj bo uresničena vsaka tvoja želja!

Iskrice od smeha naj ti v očeh žarijo ...

Vse najboljše Tilen!

 

...sivkine voščilnice in butarice...

Današnji dan je bil v znamenju  dobrih novic in  zaokrožila sem ga  v Europarku, kjer je pred trgovino Art potekala delavnica izdelave čestitke s sivko in prepletanje sivkinih butaric...
Kaj se pa tiče ažurnosti moje bestike...kar nekaj objav je v zaostanku...

...za mojo bestiko...

...nič kaj dolgo je nisem rabila prepričevat, da naj gre z mano na delavnico...seveda najprej počajčkat in izmenjat vse novice, ki se naberejo...
Da pa vidim njeno ažurnost pri spremljanju mojega bloga, ji presenečenje najprej objavim tukaj...naprej pa se bo razpletlo samo...
Se vidima!

 ...da pa obožujem pike je že vsem znano, tokrat sem jih preizkusila v kombinaciji z jeansom, mislim, da "paše"...
...dokončana torba še ni, ker ne vem,  kam sem založila notranjo podlago...sešila, nekam odložila in muca copatarica jih menda ne odnaša...
...morda pa bi se morala zamisliti nad neredom v moji ustvarjalni sobi;-)

...ZADNJI METULJ IN SIVKA LETOS...

Res je, da v okoliških vrtovih ponovno cvetijo trobentice in poganjajo spomladanske čebulice, toda  gotovo metuljev in cvetoče sivke ne bo več veliko...

...drobižnica...

...drobižnica za majhne in velike otroke...

...sestrici...

Pred dnevi je na delavnico prišla deklica, prvošolka in ko me je čez nekaj dni,  nepričakovano srečala na drugi delavnici, mi je spontano stekla v naročje, kot , da sva stari znanki..
...njena prijaznost in iskrice v očeh, sta bili kot sonček in v teh deževnih dnevih je sonček kar prijal...
Obljubila sem ji majhno pozornost...to pozornost sem ji nameravala kot presenečenje predati v knjižnico, kjer je redna gostja...
Toda danes je bilo presenečenje toliko večje, ker sem jo srečala na sprehodu in jo tako obdarila osebno...
Joj, kako pašejo takšna presenečenja, pravi balzam za dušo...Priporočam...

...to je lepi par...

...Sovica iz nekaj objav pred to, je dobila prijateljico, toaletko iz istega blaga in trakci...

Torbe - pobarvanke...

Dajmo si duška in sami pobarvajmo svojo torbo. Blago je kupljeno v Ikei , kjer dobimo tudi ustrezne flomastre za tkanino.
Flomastre za tekstil prodajajo tudi v vsaki bolje založeni ustvarjalni trgovini...