...sovica gre v knjižnico...

...tokratna sovica gre na obisk v knjižnico...seveda zato, ker bo krasila torbo, s katero bomo knjige iz knjižnice prinašali domov...
...ko pa sem aplikacijo šivala na torbo, sem presenečena ugotovila, da jo lahko uporabim za žep in tako je tudi uporabna...

...v teh nočnih urah deluje utrujeno, kakor sem danes tudi sama... ...vseeno pa komaj čakam nadaljevanje sovje zgodbice , saj me čakajo še štiri učene glave, da se družno odpravijo v hišo modrosti...

...nastal je torej žep za sladke razvade...

...na drugi strani torbe sta še dva žepa...

...sovice že čakajo na realizacijo...

Pa še nekaj sovjih zanimivosti, ki sem jih sama izbrskala v knjižnici...

Sove so povsem prilagojene nočnemu lovu. Velike oči so povsem prilagojene za gledanje v mraku in trdi temi. Na mrežnici imajo veliko več na svetlobo občutljivih celic kot dnevne ptice. Oči imajo sove nameščene na prednjem delu glave, kar jim sicer oži vidno polje, prednost takega položaja oči pa je v tem, da lahko natančno določijo razdaljo med njimi in objekti v naravi ter plenom. Oči so poleg tega nepremične, kar nadomesti velika okretnost v vratu, ki omogoča sovam obračanje glave za kar 270 stopinj. V delčku sekunde lahko prilagodijo gorišče pogleda in zaznajo najmanjše premike ter podrobnosti. Sove večino dneva prespijo, saj jim slepeča svetloba ne godi, čeprav tudi podnevi zelo dobro vidijo.

Sluh sov je prav tako izredno razvit, poleg tega pa imajo »obraz« oblikovan tako, da zvok usmerja proti ušesom, kar jim omogoča natančno določanje lokacije plena tudi, če ga ne vidijo. Zlahka prestrežejo  šume, ki jih druge živali in ljudje niti ne zaznajo.

Sove so tudi skoraj povsem neslišne pri letu, kar jim omogoča posebna oblika mehkega perja, ki pokriva njihova krila. Poleg tega zunanji robovi koncev perutnic niso osti in celoviti ampak »razčesani«. Tako zrak neslišno drsi preko kril.

Kot ujede imajo tudi sove ostre, upognjene kljune prilagojene trganju mesa in ostre kremplje prirejene za napad, s katerimi zgrabijo plen. 

 

Še drobna zanimivost:

Tisti, ki jim je blizu sovja energija, pogosto živijo sami, kakor sove, ki se družijo le v času parjenja. Za partnerja se odločijo šele tedaj, ko mu popolnoma zaupajo. Potem z njim ostanejo do konca življenja. Velikokrat si sploh ne spletajo gnezd. Svoja velika jajca puščajo v rogovilah dreves, ali pa uporabijo zapuščena gnezda drugih ptic. Čuk je izvrsten lovec in bo svoji valeči družici ter kasneje mladičem priskrbel obilje hrane.