...sivka v gajbici...

...malo barve, zlatih lističev in gajbica je pripravljena za nabrano sivko...

Sivko že na veliko obiskujejo  čmrlji, čebelice, metulji in danes jo je obiskal metulj lastovičar...

Latinsko ime: Papilio machaon
Velikost: 7,5 cm (naš največji metulj)
prebivališče: travniki do 2000 m (Evropa, S Afrika, Azija)
Gosenica: zelena z modrimi, oranžno pikastnimi prečnimi progami.
Opis: Je žvepleno rumene barve s črnimi črtami in pegami. Zadnji krili se končujeta v lastovičji rep, po katerem ima tudi ime, na notranji strani “repa” je rdeče oko, zraven pa 4 modre pege.

...lipa zelenela je...

Pesmi
Pomen lipe v slovenski kulturi se odraža v pesmih. Najbolj znana je spodaj navedena pesem »Lipa zelenela je«, avtorja Davorina Jenke. Največkrat se z njo srečamo v zborovski izvedbi skladatelja Miroslava Vilharja.
Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
d'jal sem da sem v raju.

Veje raztezavala
k nebu je visoko
meni pa je do srca
segala globoko.
Ptičice je lipica
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.

Revica pa je sedaj
skoraj ovenela,
cvetje listje zeleno
zima ji je vzela.

Spavaj, draga ljubica!
večno ne boš spala,
nova pomlad zelena
novi cvet bo gnala.

Zopet bodo ptičice,
ptičice vesele,
pesmi nam prepevale,
pesmi žvrgolele.


 
...letos sem prav nestrpno čakala, da je zacvetela...
Orleki malo prehitevajo in pri njih lipa cveti že maja, v naših krajih pa je zacvetela prav v teh dneh...


...lipa je slovensko drevo življenja... 
Naši predniki so že v antičnih časih sadili lipe, na krajih,  kjer so se zbirali starešine ob tako imenovanih vaških zborih  ''slovenska pravda''. Moramo vedeti da lipa doseže starost(do 1000 let), zato je nova generacija lip zacvetela v času turških vpadov, sadili pa so jih kot simbol zmage nad Turki.  
Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.
...Na drugi fotografiji je mogočna lipa v neposredni bližini doma - Kožuharjeva lipa...

Ker ima lipa zelo močne korenine, zadržuje prst in tako preprečuje erozijo tal. Prav tako je pomembna za druga živa bitja. V duplih lahko gosti ptiče, polhe, netopirje ali podleske ter druge živali. Na njeni krošnji se zadržujejo veverice in ptiči, ki tam tudi gnezdijo. Zato lipa posredno vzdržuje ravnovesje med živimi bitji.
 

Lipov les je zelo mehak, prožen in se z lahkoto oblikuje, zato so ga tudi na Biosfernem območju Kras uporabljali za izdelavo gospodinjskih pripomočkov (lesene žlice), lesenih igrač ter cerkvenih lesenih kipov. Še danes je večina lesenih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju iz lipovega lesa (embalaže, vžigalice, svinčniki, …). Vedno manj pa se uporablja za izdelavo igrač, saj ga je zamenjala plastika. Manj je tudi lesenih žlic, ki so jih nadomestile kovinske.
Uporaba lipovih cvetov v kulinariki in ljudskem zdravilstvu se od starih časov do dandanes na Biosfernem območju Kras ni kaj dosti spremenila. Iz cvetov, ki jih nabiramo poleti so že naše babice kuhale čaj, ki pospešuje potenje in znižuje povišano telesno temperaturo. Lipov čaj so kuhale tudi iz pozimi nabranega lipovega lubja. Kot razkužilo so naši predniki po ranah posipali lipovo oglje, ki jim je služilo tudi za čiščenje zobovja.
Lipa je obenem zelo medonosno drevo. Lipov med naj bi pomagal pri vnetju dihal in proti angini.

Simbolika
Na Slovenskem si je lipa prislužila naziv narodnega drevesa. V naši kulturi slovi po dobrih lastnostih in svoji trdoživosti, saj dosega večstoletno starost.

Družbeno življenje
V naši preteklosti so lipo sadili na vidnem mestu v vaseh. Pod njo so se vaščani shajali in odločali o skupnih tekočih zadevah.

Štajerska sivka...

Danes sem s prijateljico obiskala Starše, kjer sem uživala v čudovitih vonjavah in prelepem pogledu na  štajersko sivko.
V sončnem jutru naju je pričakala cvetoča sivka, 18 živali (skulptur iz slame) , labirint za otroke, srednjeveška kulisa. Kuhar Arty nama je postregel kuharsko specialiteto, vrtnarija Golob Klančnik pa z različnimi vrstami sivke, podjetje Soven s slovensko  volno, kjer sem se preizkusila v polstenju, kmetija Selinšek nas je razvajala s svojimi mlečnimi izdelki, Albert gril z gostinsko ponudbo in seveda team Štajerske sivke z delavnico in izdelki.
Sama zgodba je tako fantastična, da naj jo povem skozi fotografije...

 Štajerska jurta iz slovenske volne na prazniku sivke. Podjetje Soven d.o.o. iz Selnice ob Dravi, se je predstavilo s poletno posteljnino, bio volnenim filcem proti polžem, plevelu in suši ter bio volneno izolacijo za naravno gradnjo, pa polstili smo kroglico iz volne...

 

 Gospa slikarka Stefka Jesenek   je popestrila prizorišče s svojimi umetniškimi slikami sivke...

Napotki in demonstracija priprave jedi s sivko.

Še nekaj izdelkov, ki so popestrili dogodke...

Izdelovanje venčka, predavanje o koristnosti sivke, obisk konzulata Nepal ter spoznavanje tibetanskih zvočnih skledic in seveda prizorišče, kjer se bo nocoj ob deveti uri odvijala igra z srednjeveško vsebino...

Proti domu sem odšla polna vtisov, napotkov o vzgoji sivke ter seveda novimi sadikami...tudi obe sorti bele sivke sta romali z mano...

T I A N

Rojstvo otroka prinese v družino veselje in radost, hkrati pa tudi skrb in odgovornost. Starša sta med drugim postavljena tudi pred odločitev, naj dasta otroka krstiti ali ne.

Za mnoge starše je krst samoumeven, spet drugi so prepričani, da se mora o krstu odločiti otrok sam. Nekateri otroka krstijo iz lepe navade, ki sodi h rojstvu otroka, nekateri z željo, da bi bil otrok deležen božjega varstva, nekateri pa zaradi mnenja, da otroku ne more škoditi.

Krst je prvi in najpomembnejši zakrament. Z njim se za otroka začenja novo življenje, saj postane božji otrok. Pri krstu se otroku izbrišejo vsi grehi, vključno z izvirnim grehom, hkrati pa stopa na pot vere in odrešenja.

S krstom se za začenja novo življenje. 

Že ob rojstvu otroku izberete ime. Najlepše je, če otroku izberete ime, na katerega bo v življenju ponosen in bo vesel, da ste ga tako poimenovali. Pri krstu otrok prejme še ime svetnika ali svetnice, ki se bo pred Bogom zavzemal za vašega otroka. To je otrokov krstni zavetnik.

...poročni...

...tudi mesec junij v znamenju porok...