Finito...

No,  pa sem jo uspela končati...čeprav smo jo na delavnici šivali ročno, sem si že v osnovi zastavila, da jo bom sešila na stroj...
Dodala sem še nekaj dodatkov in to je rezultat...
Na srečo je ostal višek filca, ki sem ga porabila za  telefonski etui ...
V glavi imam še tisoč idej,  kaj vse bi lahko sešila, toda mudi se mi na krst...

Še vedno brez besed....

Torba je še v izdelavi, škatla pa je perfektna, moje znanje italijanščine pa je preseglo vse meje...Magični trenutki zares, mi je žal, da me ne bo na zaključku jutri. 
Seveda tudi jutri ne bo minilo brez magije, saj bom na krstu mojega vnuka...

Naomi obožuje kreativnost, delo v Stamperiji pa je zanjo sanjsko. Verjamem,  tudi jaz bi ga z največjim veseljem opravljala.

Skrbi za razvoj in oblikovanje izdelkov, vedno stremi k novostim. Perfekcionistka in odlična učiteljica.
Pri njej sem bila danes na dveh delavnicah.
Izdelovala sem torbo in dekorirala škatle.

Brez besed...

Bilo je nepozabno...Drugi Kreativni teden z ARTom, ki ga skupaj z nakupovalnim središčem Europark organizira podjetje ART TRADE d.o.o.
Delala sem voščilnici pri  Pete HUGHES-u, ki  je Sizzix-ov designer in bloger že 14 let, torej od samega začetka Sizzixa.

 Pete Hughes ( demonstrator sizzix-a )

Pomladno sonce in pomladni metuljčki...

Po dolgi zimi, se toplo pomladno sonce sprehaja po mojem obrazu in temu so krive tudi manj pogoste objave...pa seveda tudi kakšno opravilo na prostem.
Vendar je kljub temu nastalo ogromno  mičkenih torbic iz papirja, ki bodo skrivala nežne rafaelo slaščice...Torbice krasijo prav prisrčni metulji, ki sem jih izdelovala v vseh mogočih barvah in ko se zalesketajo zaradi svarovskih bleščic, se mi zdi, da bodo poleteli visoko v nebo...

Tudi zaloge sivkinih cvetov kopnijo...polnim jih v vsako zašito stvarco in nastalo je ogromno število sivkinih palčic, tam okoli sto...

Vendar jih ni več veliko ostalo...

Nastali so tudi polžki, tile  imajo sivko v svojih hiškah...

V nastajanju...

Počasi in sigurno...

Ptičja budilka...

Kako vesela so  jutra, ko me prebuja ptičje žvrgolenje...

Mollie makes...

Broška, kot dodatek k reviji Mollie makes, narejena malo po moje...

...leve in desne, srčki in zajčki...

Vsega po malem v tem krasnem počitniškem času...

Gospod Ficko...

Razmišljala sem o Piki Nogavički, takšni za pustno rajanje in seveda njenem gospodu Ficku...sedaj me bega misel o konju...toliko polnila pa res ne premorem, še za glavo bi ga bilo komaj...Ta gospod Ficko ima celo žep za ljubko sporočilo...

...vse najboljše...

Zajček, pripravljen na velikonočna jajčka...

Vem, da je za velikonočnega zajčka še veliko prehitro, ampak, ko treba narediti  kokoši in piščančke, jajčka in druge pristaše velike noči, je ponavadi za zajčke vse premalo časa in ker ne vem zagotovo, kakšni bodo izgledali letos, moram najprej pogruntati, kateri bo mi delal najmanj preglavic...čisto zadovoljna še nisem, še najlepši se mi zdijo Tilda zajčki, toda kaj , ko potrebujejo veliko materiala, ljubezni in časa...
...toda tudi ta je dober model, se zna prav po manekensko postavljati, sploh s svojim mehkim repkom....

Za konec objave pa še iskrene čestitke Karmen, naj se ji izpolnijo vse skrite želje...
Ta čestitka je posebna in to zato, ker je zapečatena oziroma se odpira z gumbom.

Počitnice...

Hura, dolgo pričakovane  počitnice...ne vem česa se naj prvo lotim...toliko planov, da mi bo verjetno zmanjkalo časa...najprej pa razvajanje...

Ena rojstnodnevna in prvi zvončki, ob katerih mi raste upanje, da nas zima počasi zapušča...

Teden, ko se okreva stoje...

Še malo , pa mi bo uspelo uspešno zaključiti teden, kljub moji hripavosti in ostalim tegobam, ki spremljajo virozo...
V šoli sem otrokom prvega razreda razdelila ročno narejene beležke in v ponedeljek, je k meni stopil fantek, ki mi je pokazal, kako pridno jo je napolnil z računi , črkami in risbicami...
...čisto  tiho pa je dodal, da si želi še ene , ampak tokrat naj bo princesa na ovitku...Sem mislila, da je za mlajšo sestrico, toda mi je s ponosom zagotovil, da ima princese rad on...

 Moja najnovejša pridobitev:

Hitro so nastale nove čestitke... Za divjo abrahamovko, ki se spozna na motorje...

 In za 33-letnika, katerega babica si počasi želi vnukov...

Ljubezen...

No mene na Valentinovo ni zadela ljubezen, pač pa bolezen...čez noč,  mi je zmanjkalo glasu, počutje je za silo in največja želja za vikend, so skodelica vročega čaja, toplo cartljanje na kavču ob gledanju romantičnih filmov...kljub temu je  strast do ustvarjanja , premagala vse težave, sploh ker sem za valentinčka od našega učitelja likovne in tehnike dobila belo pobarvan košček lesa ( za informacijo velik je 21 x 17 cm) in je sedaj že v barvah poletja in seveda moje ljube lavande... No, tako izgleda moje slikanje z akrili po ne vem kolikšnem času...morda sega celo v srednješolska leta, hahaha...

Pa pohvalit se moram, da sem končno naredila zastavice za rojstne dneve,  dobrodošlico in podobno. Moja velika želja že od nekdaj. Tukaj sem jih le zasilno namestila za slikanje, vseh skupaj je pa štirinajst ...svetloba kot vedno katastrofalna in verjetno je moj naslednji nakup kvaliteten fotoaparat, ker moj telefon vseh teh naporov ne zmore več...