Srečko Kosovel
OTROK
S SONČNICO
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval
nanjo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata
zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Tako kot materinski dan je tudi dan žena posvečen izključno ženskam, a
tokrat vsem, ne le materam. Ob tej priložnosti je prav, da vsem ženam
izkažemo spoštovanje in hvaležnost.
Zgodovina dneva žena
Osmega marca 1857 so ženske delavke
zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest. Uprle
so se nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Policija je
protestnice napadla in pridržala. Dve leti kasneje, prav tako v marcu,
so te ženske ustanovile prvi delavski sindikat, da bi se tako lahko vsaj
poskusile zavarovati in si pridobiti nekaj osnovnih pravic na delovnem
mestu. Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk
in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov
slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko
varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična
stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni
praznik žensk.
Uradno priznanje mednarodnega praznika dneva žena
Toda
dve leti kasneje, leta 1910 je na mednarodni socialistični konferenci v
Kopenhagnu nemška feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala
priznanje mednarodnega praznika žensk. Njen predlog so sprejeli in dan
žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do
volitve. Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Rusiji spet
pričele s protestom, ki je bil tokrat podkrepljen s sloganom “Kruh in
Mir”, ki je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v
vojni. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler
ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila
volilno pravico. To se je zgodilo 23. februarja po julijanskem
koledarju, ki je takrat še veljal v Rusiji. Na gregorijanskem koledarju
pa je ta dan označeval 8. marec.
Enakopravnost žensk v Sloveniji
Tudi v Sloveniji so potekali
boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski
časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno
leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva
Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske
so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945
uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo
SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok,
tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne
prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in
otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Še dobro da je Bog kaj kmalu spoznal,
da brez žensk ta svet ne bo obstal,
zato hvala Bogu, da nas je poslal,
če ne prevelik džumbus bi nastal!
Vse najlepše ob dnevu žena !
Letos je vse na kupu, vsi prazniki si hodijo v zelje, zato so tudi bolj ali manj združeni...Tokrat smo na Zgornji Velki v krajevni skupnosti združili materinski dan in Veliko noč...
V okviru Medgeneracijskega centra Šentilj, smo uživali v ustvarjanju stoječega okvirja za mamice in velikonočne voščilnice s kokoško iz srčkov, preiskusili pa smo se tudi v prvem jajčku letos...ne nismo jih še barvali, jajčku smo dodali oči, kljunček in perje in dobili majhno kokoško, ki bo upam znesla veliko jajčk za naslednjo delavnico, ko jih bomo barvali...
