...pust hrust...

...Pust se nepreklicno bliža in v Medgeneracijskem centru Šentilj smo v koraku z njim, tokrat na drugi lokaciji in sicer na Zgornji Velki...
Vljudno vabljeni tudi vsak torek  v februarju ob 16 uri v prostorih Krajevne skupnosti na Zg. Velki...

 ...pa še za čestitke iz srčkov je ostalo časa...

...bralna kazala...

...ker se bliža kulturni dan , smo malo pohiteli s knjižnimi kazali, da do osmega februarja preberemo kakšno knjigo...

No, pa še malo obnovimo znanje o Prešernu...
8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
Na osrednji proslavi Prešernovega dne podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja - Prešernove nagrade. Sklep o podeljevanju je ljubljanski mestni svet sprejel leta 1938, prve pa so bile podeljene že naslednje leto. Dobili so jih: Miško Kranjec za roman Kapitanovi, Alojz Gradnik za pesniško zbirko Večni studenci in Stanko Cajnkar za dramo Potopljeni svet.

France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.
Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Po njej je končal še dva letnika tedanje "filozofije", priprave na univerzitetno šolanje. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. A vseeno je šest let pozneje študij dokončal, potem pa se je zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju kot odvetniški pripravnik.

V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat, in sicer 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.
Leto pozneje je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju Blažu Crobathu. Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv.
Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke - Terezijo (15. oktober 1839-14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842-3. december 1917) in Franca (18. september 1845-17. avgust 1855). Zaradi številnih izgub - smrti Andreja Smoleta in Čopa ter poroke Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.
Pesnikov opus delimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.

...prvi rojstni dan...

...XL, L, M, S...

...jeans odejica...

...ostanki jeansa na eni strani, na drugi pa filc...

 ...pa še ročno prešita....

 Za konec pa še opomnik za pomembne stvari ...
 
Zdravje:
 
1.     Pijte veliko vode 2.     Zajtrkujte kot kralj, kosite kot služabnik, večerjajte pa kot berač. 3.     Jejte čim več presne hrane - sadja, zelenjave in tiste, ki jo lahko sami naberete in čim manj industrijsko predelane. 4.     Živite z  EGE: Energija-Gorečnost-Empatija 5.     Najdite si čas za meditacijo 6.     Čim več se igrajte 7.     Preberite več knjig, kot v prejšnjem letu 8.     Sedite v tišini vsaj 10 minut na dan 9.     Spite po 7 ur 10.    Hodite 10-30 minut vsak dan in se pri tem smehljajte.   Osebnost:   11. Ne primerjajte svojega življenja z drugimi. Ne veste, za kaj pravzaprav gre na njihovem >potovanju<.  
12. Ne imejte negativnih misli ali stvari, ki jih ne morete nadzorovati. Namesto tega vložite svojo energijo v sedanji pozitiven trenutek. 13. Ne delajte preveč. Ne presegajte svojih meja. 14. Ne bodite preresni. 15. Ne zapravljajte svoje dragocene energije na obrekovanje. 16. Sanjajte več, ko ste budni. 17. Zavist je izguba časa. Vse kar potrebujete, že imate. 18. Pozabite na vprašanja iz preteklosti. Ne spominjajte svojega partnerja/partnerke na napake iz preteklosti. To bo uničilo VAŠO srečo. 19.  Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali na sovraštvo. Ne sovražite. 20. Pomirite se s preteklostjo, da vam ne pokvari sedanjosti. 21. Nihče ni zadolžen za vašo osebno srečo. 22. Dojemite, da je življenje šola, vi pa ste tu, da bi se učili. Problemi so del učnega načrta. Pojavljajo se in izginjajo, toda lekcije, ki ste se jih naučili, so za vse življenje. 23. Smehljajte se  in smejte čim več . 24. Ni vam treba zmagati v vsaki razpravi. Strinjajte se s tem, da se ne strinjate.     Komunikacija:   25. Pogosto komunicirajte s člani svoje družine. 26. Vsak dan dajte drugim kaj dobrega. 27. Odpustite vsem za vse in naposled še sebi! 28. Preživljajte nekaj časa tudi z ljudmi starejšimi od 70 in mlajšimi od 6 let. 29. Vsak dan poskusite spraviti v smeh vsaj tri osebe. 30. To kar drugi mislijo o vas, ni vaša skrb. 31. Ko boste zboleli, vaše delo ne bo poskrbelo za vas, vaši prijatelji bodo, zato ostanite v stiku.     Življenje:     32. Naredite tisto pravo. 33. Osvobodite se od vsega, kar ni koristno, lepo ali ne prinaša radosti. 34. Ljubezen zdravi vse. 35. Naj si bo situacija še tako dobra ali slaba, se bo spremenila. 36. Oblecite se in pojdite na sprehod, ne glede na svoje počutje. 37. Najboljše šele prihaja. 38. Ko se zjutraj živi zbudite, se Bogu zahvalite za to. 39. Vaša notranja >bit< je vedno srečna. Torej, bodite srečni.   

Skratka imejte se lepo, kjerkoli že ste...
 

...pet na dan...

Če velja, da jabolko na dan odžene zdravnika stran, še bolj velja, da smo polni zdravja, če dnevno zaužijemo pet različnih vrst sadja ali zelenjave.

...kvačkani podstavki...

...pet v vrsto...

...pletene gamaše...

...ni mi jasno od kod izvira ime, vem pa da obstajajo različne sorte, od takšnih za zaščito , do jahalnih in takšnih pletenih , ki nas prijetno grejejo...
...moje so nastale namesto kape, ker mi volna enostavno ni ustrezala za bodočo kapo in ker sem imela samo eno klobko, ni ostalo veliko rešitev...

 

..Toni ma pa lepo kapo...

Ne samo Toni, 

tudi jaz imam lepo kapo, res, da jo ni zaštrikala Herta, ki se na štrikanje spozna, pač pa sama...bo pa dobro služila v teh mrzlih dnevih...
...če jo pa kje zgubim, pa je v pripravi že druga...

 

...kvačkarije...

...barvanje je cool , sploh škatel, ampak, ko pogledam kakšen film, raje primem za kvačko ali pletilke...
...najbolj pa zažiga spagetti preja, ker imam izdelek končan v času napete kriminalke...

... preproga je  bila končana v treh, štirih , približno...
...velja pa pravilo ,  bolj ko je film "napet", prej je izdelek končan ;-)

 

...tri majhne škatlice...

...ena za dišeče , druga za slastne in tretja za ljubezenske priboljške...

...pladenj...

...romantična taščica...

Taščica (Erithacus rubecula) je naša splošno razširjena ptičja vrsta. Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu, edino na neporasli planjavi je ne bomo srečali. Njeno življenjsko okolje je grmovje, zlasti tisto, ki nudi dovolj vlage, v kateri se dobro počutijo številni členonožci, ki predstavljajo hrano tega predstavnika drozgov. Taščica je samotarka, družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro, zato skrbi za meje svojega okoliša celo leto. Zlasti pomladi so taščice posebno srborite in se včasih zravsajo med seboj, da leti perje na vse strani. Takrat jih skrb za meje svojega ozemlja prižene celo tako daleč, da napadejo tudi preprosto izdelano lutko ptiča, ki ima oranžno pobarvana prsa. Nekatere naše taščice nas čez zimo zapustijo in se odpravijo v tople kraje, nas pa tedaj obiščejo njihove vrstnice s severa, pogosto celo iz Rusije. Običajno si spletejo gnezdo med gostim pletežem korenin v gozdu, v okolici našega doma pa bomo lahko našli njeno gnezdo celo v vrtnem posodju, na okenski polici ali v cvetličnem lončku. Taščica je tako značilno obarvana, tako da jo je skoraj nemogoče zamenjati s katero drugo ptičjo vrsto. Njena pesem spada med vrhunske stvaritve ptičjih spevov. Je otožna in gostoleča, pravo nasprotje škrjančevi odi življenja ali prijaznemu zvončkljanju liščkov. Taščica poje v večernem mraku in jutranjem svitu, pogosto pa tudi sredi noči. Ko zavlada pomlad, taščica pôje ves dan. Njena prikupna pojavnost in lepota njene pesmi je že v preteklosti pritegnila pozornost pesnikov in pisateljev. Angleži so si taščico izbrali za nacionalno ptico. V naših krajih je ljubkega ptička najbolje opisal pisatelj in naravoslovec Fran Erjavec, ki se je pri opisu taščice raznežil s spomini na svoje otroštvo. V okolju, ki ji je naklonjeno, taščica lahko premaga strah in sede človeku celo na roko. Ko boste vrtnarili, vam bo včasih skakljala pod nogami kot domača žival in stikala za žužki, ki jih bo lopata obrnila na plano. V krmilnici bo izbrala mehko hrano, posebno v slast ji gredo ovseni kosmiči, obišče pa tudi loj prežvekovalcev in lojeve pogače. Kot ostali predstavniki drozgoje tudi taščica navdušena nad jagodičevjem. Ko se zima prevesi, jo posebno razveselijo rdeče jagode brogovite, ki uvele v majhnih šopih visijo z grmovja. 

...škatla polna vitaminov...