Sem mislila, da bo zdaj, ko je zapadel sneg, kaj več časa za ustvarjanje, pa je le več dela zunaj na snegu in znotraj na toplem..
Nekaj pa mi je le uspelo ustvariti..Šal in kapo za zimske norčije malega palčka...
...in malo igračkanja z lepljenjem. Ptičja hišica je polepljena z blagom, medtem, ko je lesena škatla s servietno tehniko...sedaj ju čaka še stilska preobrazba z dodajanjem okraskov...pa tudi ptička sem že ukrojila...
Dokončala sem tudi osnutek za vabila na krst , vsi detajli so že narejeni, potrebno je le še naročiti fotografije ...
Ko bi le nedelja še kar trajala in trajala...
Tudi David ima svojega...
Pa še ena nakupovalka, ki že nakupuje po razprodajah...
Pa še ena voščilnica kar tako, da pridem v ritem, ko bom izdelovala vabila za krst...
Pingvini so ptiči, vendar ne letajo, razen v reklami Redbulla... Ne vem, zakaj, ampak iz zanesljivih virov zatrjujem, da burijo duhove otrok...
Vsake toliko časa se kakšen otrok spomni in posvoji kakšnega iz blaga...
Žiga potrebuje celo dva, v primeru, da kakšen ostane v vrtcu ali se potepa pri kakšnem prijatelju...
Zgodilo se je , da je po pozabljenega, bilo potrebno narediti kar nekaj kilometrov in to sredi večera, pred pripravo za spanje.
In zato je potrebna rezerva ...
Zakaj samo relativno!? Nikoli ni vse tako dobro, da bi lahko bilo popolno...so dobri trenutki, kakor je vmes tudi nekaj slabih...takšno je pač življenje...pa tudi ljudje smo postali bolj zahtevni...vsaj jaz...
Upravičeno lahko trdim, da sem uspešno načrtovanje , nadaljevala v uspešno realiziranje.
Kaj se tiče nakupovanja, moja klasična napaka, že v prvi trgovini sem zapravila nakupovalni listek... končalo se je dobro, ampak moja prijateljica, bi na račun finančnega načrta, ostro skritizirala moje dejanje, kajti zagotovo, veliko stvari, še kakšno leto ne bi sodilo v planirane izdelke...
Na koncu je vse dobro, če pa še ni, zagotovo še ni konec...hahaha...
No, sedaj pa k mojemu ustvarjanju , za katerega je ostalo bore malo časa, zato bom današnjo nedeljo, kolikor se bo dalo namenila šivanju in papirčkanju, ampak, se mi zdi, da bo težko, kajti nekje v sebi čutim, da bodo danes nepričakovani obiski...
Sobota se je začela fenomenalno, najprej sem bila varuška, moj vnukec pridno raste,
še pred tem pa sem naredila obleko za lučko iz Ikee, to je tista iz papirja in moji narodnosti podobno, sem jo pri premikanju strgala, čeprav sem jo enkrat pred tem že prelepila s servietno tehniko...ker sem iz zanesljivih informacij zvedela , da rezervnih delov ne prodajajo; dva ogrodja za stoječo svetilko, pa res ne potrebujem, čeprav cenovo svetilka ni draga, sem se spomnila blaga, prav tako iz Ikee, kateremu že dolgo iščem vlogo...
Iz njega sem sicer že delala etuije za telefone, za pridne obiskovalce glasbene šole,
saj je porisano z notami...ker pa je rahlo prosojno, bo kot nalašč za mojo svetilko...
Vse skupaj izgleda takole...in da svetilki v moji spalnici ne bo dolgčas, sem dodala še blazinico.
Naj se nedelja začne...
...ali pa sem se samo lotila preveč stvari naenkrat...vseeno se mi je zgodilo veliko stvari prvič in veliko stvari, ki niso šle z lahkoto, niti prvič...
...najhujša nočna mora je pa vsekakor, ko zjutraj deset minut do odhoda v službo, oziroma, ko samo še finiširaš make up, stegneš roko in čisto slučajno zadeneš v lak za nohte, ki pade na ploščice in se razleti na sto koščkov in razlije po vseh površinah, kolikor jih premore kopalnica...ne vem sicer kako, ampak največji uspeh pri vsem tem je, da po obleki in čevljih razen drobne pikice ni bilo...
...in potem porabiš cel aceton in preostali čas, ki bi ga namenil kavici...
...druga največja mora, je obisk tehničnega pregleda za avto...
...upam, da v tretje gre rado in to bo jutri...
Naredila pa sem marsikaj koristnega, kot je barvanje spalnice, nekaj ustvarjalnih projektov, poslušanje veliko glasbe, preurejanje pohištva in načrtovanje nakupa nekaj novih kosov, pranja perila, kuhanje in veliko pospravljanja, sploh čistilna akcija madežev po barvanju...
...zadovojno utrujena, s polno novimi zamisli, komaj čakam nov vikend...
Včasih pa se zgodi , da me dlan zasrbi in takrat vzamem v roke čopič in barve, ter čaram...
... in ker zima ne pričara snega, sem se ga lotila jaz v obliki snežaka...
Zadnje čase je v naših krajih veliko kraj in ropov...na žalost...
... in ker je bila moja navada puščati ključe v avtu, se je to moralo končati...
...in da zjutraj ključev ne iščem, in posledično ne zamujam v službo, me na predalu čakajo v škatli, ki sem jo sešila iz ostankov filca, iz katerega sem pred kratkim delala copate.
Sešito škatlo sem oblepila z tekstilom, ki ga izvrstno lepi "Mod podge" za tekstil.
No in potem se kar nisem mogla ustaviti, ko sem vse skupaj krasila s "pom pom" trakcem. Vse skupaj pa izgleda takole...
Da bodo le ključi na varnem...
Najprej malo modrosti ter znanja in sova je simbol za to. Je skrivnostna in hkrati zlovešča prebivalka noči...
...in že kar nekaj časa je marsikakšen nakit, torbica, denarnica ter kup drugih stvari oblikovan v podobi sove...
Že od davnine je
vzbujala radovednost in burila domišljijo ljudi na vseh koncih sveta.
Najbrž je ni kulture, ki ne bi v svojih verovanjih in simboliki
vpletala tudi sove.
Kot simbol se pogosto
pojavlja v logotipih šol, knjižnic, založb...
Moje pa so trenutno iz papirja,
filca
in blaga.
Želela sem ga narediti že pred vstopom v novo leto, ampak nekako se časovno ni izšlo...
Pravega adventnega sem že pospravila, tale pa je nastal včeraj in naredila sem ga podobno kot pravega, čeprav je obroč in smrekove vejice iz papirja ...
...preden pospravim zimske nožke za sizzix, bom še malo eksperimentirala in naredila kakšno čestitko za letošnji božič...
...ni še prava, je premrzlo za štiriperesne deteljice, čeprav sem jih svoje čase veliko našla...celo rekordno dvanajst peresno...
 |
| Tale je devet-peresna |
In tale je dvanajst-peresna, toda morala sem jo slikati z obeh strani, ker sta dva lističa skrita...in garantiram, da nista "fake"...
Naj vam obe prineseta veliko sreče v 2014...
...moja štiriperesna deteljica, ki sem jo naredila danes, pa zgleda tako...
...in obe za 50-let imata žepek za darilne bone...
Pa naj bo v 2014 veliko ljubezni!
Pravijo, da kar delaš na novega leta dan, boš počel vso leto...
Zato sem se lotila ustvarjanja, ker močno upam, da ga bo to leto krepko zaznamovalo...
Že pred božičem sem kupila ta sizzix nožka, ampak nekako nisem prišla v red.
Nameravala sem narediti več kompletov , toda preden sem videla, koliko dela je s sanmi in jelenčkoma.
Skratka vesela sem, da sem ju končno preiskusila in mislim, da naslednji Božič, sani zagotovo najdejo kakšno mesto pod smrekico.
Gardenija je končno zacvetela in njeni snežno beli cvetovi, me spominjajo na snežinke, katere upam, da kmalu pobelijo naše bregove.
...in malo igračkanja z lepljenjem. Ptičja hišica je polepljena z blagom, medtem, ko je lesena škatla s servietno tehniko...sedaj ju čaka še stilska preobrazba z dodajanjem okraskov...pa tudi ptička sem že ukrojila... 
